Severna in Južna Koreja sta tehnično še vedno v vojni, saj se je korejski spor med letoma 1950 in 1953 končal s premirjem, medtem ko mirovni sporazum nikoli ni bil podpisan.

Od takrat med obema državama vladajo napetosti, ki včasih prerasejo v večje incidente, kot je bilo torpediranje južnokorejske vojaške ladje marca leta 2010, ko je bilo ubitih 46 mornarjev, in bombardiranje Južnokorejskega otoka konec istega leta.

Severna Koreja naj bi razvijala rakete dolgega dosega, ki lahko dosežejo cilje do 6.700 kilometrov daleč, vendar sta se zadnja dva poskusa izjalovila in rakete so razpadle kmalu po izstrelitvi. Vseeno pa se ti poskusi uporabljajo za izboljšanje raketne tehnologije, kar najbolj skrbi južno sosedo in njeno največjo zaveznico ZDA.

Severnokorejska komisija za državno obrambo je v izjavi za javnost sporočila, da so pripravljeni odgovoriti na vsako ameriško grožnjo.

"Ne skrivamo tega, da lahko naše revolucionarne sile, vključno s strateškimi raketnimi silami, dosežejo ne samo Japonsko in Guam, ampak tudi kopno ZDA," je dejal neimenovani tiskovni predstavnik komisije.

Toda salva groženj iz Pjongjanga ni prestrašila južne sosede in južnokorejski analitiki so trditve Severne Koreje označili za vojaško bahanje in izpostavili, da ni dokazov o tem, da bi imela severna soseda po neuspelem raketnem poskusu aprila letos delujočo medcelinsko raketo (ICBM).

Seul in Washington sta v nedeljo razkrila dogovor o podaljšanju dosega južnokorejskih balističnih raket za več kot dvakrat na 800 kilometrov. ZDA, ki imajo v Južni Koreji razporejenih 20.000 svojih vojakov, zatrjujejo, da nimajo namena napasti Severne Koreje.