Albrightova je bila prva ženska na čelu ameriškega zunanjega ministrstva. Foto: EPA
Albrightova je bila prva ženska na čelu ameriškega zunanjega ministrstva. Foto: EPA

Upam, da se motim, toda bojim se, da se bo Irak izkazal za največjo katastrofo ameriške zunanje politike, večjo kot Vietnam."

Madeleine Albright o vojni v Iraku.
Madeleine Albright
Na obisku pri ameriških silah v Skopju leta 1999. Foto: EPA
Madeleine Albright
Med politično kariero se je srečala s številnimi voditelji, tudi papežem Janezom Pavlom II. Foto: EPA
Madeleine Albright
Čeprav je najprej podprla Hillary Clinton, je po osvojitvi demokratske nominacije svojo pomoč ponudila Baracku Obami. Bila je tudi govornica na demokratski konvenciji avgusta. Foto: EPA
Madeleine Albright
Albrightova je v zadnjih letih napisala tudi več knjig. Foto: EPA

Rojena kot Marie Jana Korbelova na Češkem je leta 1997 zasedla mesto, o katerem si v mladih letih verjetno tudi sanjati ni upala: kot prva se je povzpela na najvišji položaj, kar jih je kdaj imela ženska v ameriški politiki, saj jo je takratni predsednik Bill Clinton imenoval za 64. ministrico za zunanje zadeve. Ker ni bila rojena v ZDA, ni imela možnosti naslediti predsednika, prav tako pa je bila izključena iz načrtov o jedrskem orožju. V svojem delovanju kot ministrica je utrjevala zavezništva, zagovarjala pomen človekovih pravic in demokracije ter glasno promovirala ameriške standarde glede okolja in delovne sile.

Zelo opazna je bila tudi njena vloga v Bosni in Hercegovini ter na Bližnjem vzhodu. V Srbiji je zelo nepriljubljena zaradi svojega protisrbskega položaja, ravno nasprotno pa je na Kosovu, na Hrvaškem in v BiH-u. Kot je zapisala v svojih spominih, je enkrat ugovarjala takratnemu obrambnemu ministru Colinu Powellu glede uporabe vojaške sile. "V čem je smisel kopičenja te veličastne vojske, Colin, če je ne moremo uporabiti?"

Predsednica Češke namesto Havla?
Potem ko se je leta 2001 poslovila od položaja zunanje ministrice, so mnogi špekulirali, da bo politično kariero nadaljevala na Češkem. Češki predsednik Vaclav Havel se je po upokojitvi leta 2002 z njo pogovarjal celo o možnosti, da bi ga nasledila na položaju. Po pisanju medijev je bila zelo počaščena ob misli, da bi lahko kandidirala za ta položaj, toda zanikala je, da bi dejansko resno o tem razmišljala.

Leta 2003 je sprejela položaj v nadzornem telesu direktorjev newyorške borze, dve leti pozneje pa je zavrnila možnost ponovne kandidature zaradi finančnega škandala, v katerega je bil vpleten predsedujoči svetu Dick Grasso. Grassu je bilo odobrenih 187,5 milijona dolarjev kompenzacije, s čimer se Albrightova ni strinjala, zato je kmalu po imenovanju na mesto stalne članice nadzornega sveta odstopila.

"Irak večja katastrofa kot Vietnam"
Kljub akademski karieri se odzivanju na politično dogajanje ni odpovedala v celoti: v začetku leta 2006 se je udeležila srečanja nekdanjih zunanjih ministrov v Beli hiši, kjer so z uradniki Busheve administracije razpravljali o trenutnih izzivih zunanje politike, maja istega leta pa so se znova srečali na pogovorih o vojni v Iraku. Leta 2006 je glede aktualne ameriške zunanje politike dejala: "Upam, da se motim, toda bojim se, da se bo Irak izkazal za največjo katastrofo ameriške zunanje politike, večjo kot Vietnam."

Kot rečeno, se je po odhodu iz ameriške administracije posvetila svoji akademski karieri na univerzi v Georgetownu, sodeluje pa tudi v številnih nadzornih svetih inštitutov in fundacij, med drugim v svetu direktorjev o mednarodnih odnosih (Council on Foreign Relations Board of directors), mednarodnem nadzornem komiteju centra Brookings Doha Center, zelo opazno pa je tudi njeno delovanje v svetu svetovnih voditeljic (Council of Women World Leaders). Za kratek čas je skočila celo pred filmske kamere, sa je v epizodi tv-serije Midve z mamo leta 2005 odigrala samo sebe.

Novembra 2007 je Albrightova oznanila, da bo skupaj z Williamom Cohenom sopredsedovala skupini za preprečitev genocidov, ki so jo ustanovili ameriški muzej holokavstva, ameriška diplomatska akademija in ameriški mirovni inštitut. Njeno oznanilo je naletelo na zelo skeptičen odziv v medijih in stroki, ki so postavljali pod vprašaj njeno iskrenost, kajti Albrightova je, tako kot še osem nekdanjih zunanjih ministrov, nasprotovala resoluciji o armenskem genocidu. Voditelji armensko-ameriških skupnosti so jo obtožili, da zanika holokavst in od nje zahtevali, da zapusti skupino.

V dolgoletni karieri je prejela več častnih doktoratov, med njimi je tudi doktorat pravnih znanosti, ki ji ga je maja 2007 podelila univerze Severne Karoline.

Najprej za Clintonovo, zdaj ob strani Obami
V kampanji za novega ameriškega predsednika je podprla senatorko Hillary Clinton, s katero ju druži dolgoletno prijateljstvo, sama pa je bila Hillaryjina svetovalka za mednarodne zadeve. Potem ko je demokratsko nominacijo osvojil Barack Obama in ne Hillary Clinton, je svoje znanje in izkušnje prinesla v Obamov štab, kjer vodi delovno skupino o nacionalni varnosti.

Je Karadžiču ponudila dogovor?
Njeno ime se je znova pojavilo v mednarodnih občilih ob aretaciji nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Slednji je v svojem prvem nastopu pred haaškim sodiščem dejal, da mu je Albrightova skupaj z Richardom Holbrookom ponudila dogovor, po katerem mu ne bi sodili za vojne zločine, če bi izginil iz javnega življenja in politike. Po Karadžićevih besedah mu je ponudila možnost, da odpotuje v Rusijo, Grčijo ali Srbijo in tam odpre zasebno kliniko, ali pa odide vsaj v Bijeljino. Ob tem je dodal, da tako Holbrooke kot Albrighotva želita, da bi izginil, in izrazil strah za svoje življenje, rekoč: "Ne vem, kako dolga je roka gospoda Holbrooka ali gospe Albright in ne vem, ali me lahko doseže."

K. T.

Upam, da se motim, toda bojim se, da se bo Irak izkazal za največjo katastrofo ameriške zunanje politike, večjo kot Vietnam."

Madeleine Albright o vojni v Iraku.