Pred izvolitvijo je bil tesen sodelavec prejšnjega papeža Janeza Pavla II. in do njegove smrti prefekt kongregacije za nauk vere.

Za papeža je bil izvoljen na konklavu 19. aprila 2005. Do izvolitve za papeža pa je bil tudi dekan kardinalskega zbora. Je zagovornik skrajno konservativnih stališč Cerkve, v času Janeza Pavla II. pa je veljal za ideologa Vatikana.

Nekdanji münchenski nadškof je že pred izvolitvijo veljal za enega izmed najvplivnejših mož v Vatikanu in je že pred začetkom konklava za izvolitev naslednika Janeza Pavla II. veljal za enega izmed glavnih favoritov za novega papeža.

Obžaloval zlorabe otrok, a Vatikan ni prevzel odgovornosti
Njegovo papeževanje so poleg zavzemanja za tradicionalne krščanske vrednote prek nove evangelizacije, ki naj temelji na zakonski zvezi in družini, močno zaznamovali tudi škandali. Najbolj je v javnosti odmeval spor Vatikana z Irsko zaradi več desetletij trajajočega Cerkvenega prikrivanja spolnih zlorab otrok.

Papež je zlorabe otrok sicer obžaloval in se je žrtvam opravičil. Pozval je k sodbam odgovornih pred ustreznimi sodišči, a za dogajanja Vatikan ni prevzel odgovornosti, kar je žrtve močno razočaralo.

Olja je na ogenj prililo tudi medijsko razkritje pisma, ki ga je Vatikan leta 1997 poslal škofom irske Katoliške cerkve in v njem svetoval, naj ne prijavijo domnevnih primerov zlorab otrok policiji. Objava pisma je sprožila oster odziv irske javnosti, tudi politične.

"Vatileaks"
Temu je sledila prav tako odmevna afera z uhajanjem zaupnih informacij izza vatikanskih zidov, ki so razkrivale sporne finančne posle v vatikanski banki Ior, korupcijo pri podeljevanju poslov in boj za oblast med različnimi strujami znotraj Vatikana.

Za uhajanje zaupnih papeških dokumentov je bil lani v sodnem procesu obsojen papežev majordom Paolo Gabriele, ki je dejanje tudi priznal, papeža prosil odpuščanja, a hkrati zatrdil, da je deloval v papeževo dobro.

Papež je Gabrieleja, ki je bil obsojen na 18 mesecev zapora, decembra lani pomilostil. Kot sostorilec v tako imenovani aferi Vatileaks je bil na dvomesečno zaporno kazen obsojen tudi računalniški tehnik Claudio Sciarpelletti, ki ga je papež prav tako pomilostil.

Odprl račun na Twitterju
Benedikt XVI. je sicer odgovoren tudi za modernizacijo papeževanja; kot prvi papež je odprl račun na spletnem družabnem omrežju Twitter in 12. decembra lani objavil svoj prvi tvit. "Dragi prijatelji, vesel sem, da lahko z vami navežem stik prek Twitterja. Hvala vam za dobrodušen odziv. Blagoslavljam vas iz vsega srca," se je glasil njegov prvi tvit.

Dolga leta prefekt kongregacije za nauk vere
Joseph Ratzinger se je rodil 16. aprila 1927 v kraju Marktl am Inn na Bavarskem. Njegova družina se je pogosto selila, ker je bil oče v službi na policiji, zato je v spominih kot svoje domače mesto označeval Traunstein. Mesto je pogosto obiskoval, stanoval pa je v semenišču.

V spominih odkrito govori tudi o tem, da je bil leta 1941, ko je bil star 14 let, proti svoji volji vključen v nacistični podmladek, t. i. Hitlerjugend, a ne za dolgo, ker se je učil za duhovnika. Leta 1943 so ga kot pomočnika vpoklicali v nacistične protiletalske enote in napotili v München. Leto pozneje so ga napotili na avstrijsko-madžarsko mejo, kjer je gradil protitankovske pregrade. Maja 1945 je dezertiral iz nemške vojske in se vrnil v Traunstein, tam pa so ga kot vojnega ujetnika zajeli ameriški vojaki. Zatem je znova vstopil v semenišče.

Po študiju teologije in filozofije je bil leta 1951 posvečen v duhovnika. Bil je profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu. Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962-1965). Leta 1977 je postal münchenski nadškof, štiri leta pozneje pa je odšel v Rim ter postal vodja vatikanskega "ministrstva za teologijo" oz. prefekt kongregacije za nauk vere. Bil je eden redkih kardinalov rimske kurije, ki je to postal že pred prihodom Janeza Pavla II. na čelo Rimskokatoliške cerkve - 2. junija 1977 ga je imenoval papež Pavel VI.

Proti istospolnim, odpravi celibata, duhovnicam
Ratzinger je vseskozi nasprotoval "pohlepu" in "samozadostnosti" v Cerkvi in je zavračal vse pozive k modernizaciji Cerkve. Je nasprotnik odprave celibata v Cerkvi in tega, da bi lahko duhovniški poklic opravljale tudi ženske. Leta 1986 je ostro obsodil homoseksualnost in istospolne partnerske zveze.

Je tudi oster nasprotnik komunizma. Leta 1984 je komunistične režime, ki so prišli na oblast, označil za "eno od sramot našega časa". Obsodil naj bi tudi rockovsko glasbo, ki je po njegovem mnenju "izraz primarnih strasti". V domovini, Nemčiji, Ratzinger ni najbolj priljubljen, saj je za številne simbol dogmatizma in konservativnosti.