Srbi iz občine Zvečan na severu Kosova so se na mostu postavili barikado in tako preprečili prihod kosovskih organov. Foto: MMC RTV SLO
Srbi iz občine Zvečan na severu Kosova so se na mostu postavili barikado in tako preprečili prihod kosovskih organov. Foto: MMC RTV SLO
Kosovska Mitrovica
Slovenski vojaki varujejo tudi most v Kosovski Mitrovici. Foto: MMC RTV SLO
Proslava
Slovesnosti ob slovenskem prazniku so se udeležili tudi predstavniki nekaterih kosovskih občin in Srbske pravoslavne cerkve. Foto: MMC RTV SLO

Slovenski vojaki na Kosovu so nastanjeni v oporišču v Peći na zahodu še vedno nestabilne države, ki je pred skoraj štiri leti razglasila neodvisnost. Trenja v nekdanji srbski pokrajini so še vedno velika in pri ohranjanju stabilnosti še vedno ključno vlogo igrajo mednarodne sile (Kfor), ki so imele v zadnjih mesecih spet več dela, ko so kosovski Srbi na severu države preprečili prihod albanskih policistov in carinikov na mejne prehode.

Poleg osnovne naloge zagotavljanja varnosti slovenski vojaki poveljstvo Kforja oskrbujejo s podatki, ki jih pridobijo na terenu med srečevanji s predstavniki krajevnih oblasti in z domačini, s katerimi so vsak dan v stiku. Prav odnos s prebivalci je izrednega pomena, saj tako dobijo podatke o utripu med ljudmi in si tudi povečujejo zaupanje med domačini.

Zunanjo politiko gradijo tudi vojaki
Poslanstvo slovenskih vojakov ima tudi širše razsežnosti in po mnenju slovenske obrambne ministrice Ljubice Jelušić, ki je ob nedavnem dnevu samostojnosti in enotnosti obiskala predstavnike slovenskega kontingenta v Peći, je v njihovih rokah predvsem odgovornost za odnose Slovenije z Zahodnim Balkanom. Na proslavi v oporišču je poudarila, da je slovenski kontingent dokaz, da zunanje politike Slovenije ne gradi le ministrstvo za zunanje zadeve.

Delovanje slovenskih vojakov in odnose z njimi hvalijo Albanci in Srbi. "Klina je lahko srečna, da ima Slovence," je dejal njen župan Sokol Baširi, čigar občina spada v območje delovanja naših sil. Bolj kot varnost občino tarejo druge težave, povezane predvsem z brezposelnostjo, a občinski veljaki pravijo, da ne gre za nepremagljive težave, ampak samo za poporodne krče mlade države, ki jih bodo znali rešiti.

Delo slovenskih vojakov je pohvalil tudi škof Jovan iz Pećke patriarhije. "Slovenski vojaki poskušajo razumeti položaj, in to delajo z ljubeznijo, kar se vidi v odnosu do predstavnikov patriarhije, v odnosu do samostana in do prebivalcev," je o naših vojakih povedal škof Jovan in dodal, da delajo dragoceno stvar tako za svojo državo, za Evropo in krščansko tradicijo, saj je Pećka patriarhija uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

"Tako, da oni ne delajo samo za nekoga, ampak varujejo dediščino celotnega človeštva," o slovenskih vojakih še pove škof, ki v vlogi varuha zibelke Srbske pravoslavne cerkve čuti veliko odgovornost. Glede negotove prihodnosti umirjeno pojasni, da je ta svetinja doživela in pospremila že mnoge države.

Delo slovenskih vojakov je zahtevno in poteka večinoma zunaj oporišča. "Količina dela, ki ga imamo, te včasih prevzame. Resnično veliko dela imamo," je vsakdanjik opisal Peter Cuderman, ki poveljuje skupini za nadzor in povezavo (LMT) na območju Kline.

Vhod v oporišče Villagio Italija pri Peći na zahodu Kosova. V oporišču je sedež večnacionalne bojne skupine zahod, kjer je vodilna država Italija, medtem ko je sektor vzhod pod okriljem Američanov. Pod italijanskim poveljstvom v oporišču v Peći slovenski vojaki delujejo skupaj s kolegi iz Madžarske, Romunije in Turčije. Pri opravljanju svoje glavne naloge - zagotavljanju varnosti, mednarodne sile delujejo skupaj s kosovsko policijo in misijo Evropske unije (Eulex). V primeru spopadov so prvi odzivnik kosovski organi, drugi pridejo na vrsto pripadniki Eulexa, obema pa po potrebi dajejo podporo sile Kfor-ja. Foto: MMC RTV SLO
V "Vasi Italija" je večina vojakov slovenskega kontingenta, katerih glavna naloga je varovanje Pećke patriarhije in zagotavljanje sil za potrebe Kforja, kar je še posebej prišlo do izraza v zadnjih mesecih ob nemirih na severu Kosova. Kontingent se zamenja vsake pol leta in oktobra je v Peći prevzela naloge že 24. skupina slovenskih vojakov Kforja. Foto: MMC RTV SLO
Vojaki večinoma časa preživijo zunaj oporišča, saj temelj njihovih nalog predstavlja delo na terenu in predvsem stik z domačini, vendar v prostem času ne smejo zapuščati oporišča, ki je sicer nekakšno mesto v malem, kjer so vojakom na voljo športno igrišče, trgovine, lokali, prostori za druženje in cerkev. Kuhinja v oporišču je rokah Italijanov in pogosto se na jedilniku znajdejo testenine, skoraj nikoli kakšna klobasa, kar najbolj pogrešajo prav slovenski vojaki. Foto: MMC RTV SLO
Če se najdejo pravi fantje in dekleta, potem se v enoti oblikuje tudi glasbeni "oddelek", ki popestri proslave, kot je bila nedavna ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti. Foto: MMC RTV SLO
Poveljnik slovenskega kontingenta na Kosovu podpolkovnik Franc Kalič je na proslavi v oporišču ministrici Jelušič izročila simbolično darilo. Foto: MMC RTV SLO
Slovenski vojaki na proslavi. Foto: MMC RTV SLO
V oporišču je tudi cerkev, kjer imajo slovenski vojaki priložnost obiskovati bogoslužje, ki ga vodi pastoralni asistent. Ta ne more podeljevati zakramentov, je pa vojakom na voljo za duhovno oskrbo in pogovor. Število vojakov, ki se obrnejo po duhovno oporo, se z meseci razumljivo veča, ko se začnejo pojavljati težave zaradi odsotnosti od doma in omejenosti življenja v oporišču. Foto: MMC RTV SLO
Našim vojakom je za pogovor in duhovno oporo trenutno na voljo pastoralni asistent Klemen Štauber, ki bogoslužje opravlja v liturgičnih oblačilih, v primeru potrebe na terenu pa tudi v uniformi. Foto: MMC RTV SLO
Dela ni in Kosovo pesti visoka brezposelnost, še posebej med mladimi, ki kljub izobrazbi ne dobijo zaposlitve. Toda kosovski Albanci se ne bojijo prihodnosti in ponosni na svojo mlado državo z optimizmom zrejo proti smeri, ki so si jo začrtali na poti v Evropsko unijo. Foto: MMC RTV SLO
Področje delovanja slovenskih vojakov zajema tudi mesto in občino Klina, ki je pred mesecem dni postala bogatejša za kopijo Bele hiše iz Washingtona, v kateri domuje občinska oblast in med drugim tudi pisarna slovenske vojske, na katero se lahko s svojimi težavami obrnejo domačini. V zadnjem času veliko iščejo konzularne nasvete, veliko težav pa povzroča mali kriminal. Posebna pozornost je namenjena Srbom in njihovi travmatični izkušnji ob vrnitvi na zapuščene domove. Foto: MMC RTV SLO
Po zadnjem popisu prebivalstva v občini Klina živi 38.000 prebivalcev, pri čemer v to število ni vključno 12.000 tistih, ki delajo v tujini. Od tukaj živečih je kar 30 odstotkov Albancev katoliške veroizpovedi, ki so jim slovenski vojaki skupaj s kolegi iz Kforja pomagali obnoviti cerkev in šolo. Naši vojaki, ki so opravili tudi vlogo posrednika med krajevnim župnikom in Kforjem, pravijo, da verskih sporov ni, seveda pa obstajajo nasprotja. Foto: MMC RTV SLO
Med naloge Slovenske vojske sodijo tudi redne patrulje v srbskih enklavah, ki vključujejo vsakodnevna srečanja s srbskimi povratniki. Prebivalci vasi Žač pri Klini so se spomladi leta 2010 na lastno pobudo vrnili iz Srbije na svoje domove, ki so jih zapustili po letu 1999. Ob vrnitvi so naleteli na nasilen odpor tamkajšnjega albanskega prebivalstva in s težavami se spoprijemajo še danes, a sami trmasto vztrajajo v rodnem kraju, zdaj v novih hišah, ki jih postavili s pomočjo donacij. Norveška jim je prispevala traktorje, saj je glavni vir njihovega preživljanja še vedno povezan z zemljo. Foto: MMC RTV SLO
Most, ki deli albanski in srbski del Kosovske Mitrovice, je simbol delitve obeh narodov v novi državi in prizorišče nenehnih napetosti med skupnostnima. Kosovski Srbi so s postavitvijo barikad na tem in drugih mostovih na severu države jasno povedali, da ne priznavajo novih oblasti in nasprotujejo navzočnosti kosovskih organov na tem območju. Foto: MMC RTV SLO
Barikada na mostu. Foto: MMC RTV SLO
Varovanje območja ob mostu v Severni Mitrovici. Foto: MMC RTV SLO
Slovenski vojaki se pogovarjajo s predstavniki srbskih oblasti v občini Zvečan na eni izmed barikad, ki so jih kosovski Srbi začeli postavljati julija lani, ko so oblasti v Prištini skušale na mejne prehode s Srbijo poslati svoje policiste. Srbi so pri varovanju barikad dobro organizirani in imajo vzpostavljen sistem obveščanja, s katerim lahko v kratkem času zberejo množico od 200 do 500 ljudi, če grozi odstranitev zapore. Srbska cerkev in Srbi, ki živijo v preostalih enklavah na Kosovu, ne podpirajo vseh dejanj rojakov s severa. Foto: MMC RTV SLO
Slovenska vojska za svoje oklepno vozilo na Kosovu uporablja šestkolesnega valuka, medtem ko so vojaki standardno oboroženi z avtomatsko puško F2000 belgijskega proizvajalca FN Herstal, pri kateri so pohvalili predvsem njeno priročnost, ki gre na račun krajše cevi. Foto: MMC RTV SLO
Kosovo je nedavno obiskala nemška kanclerka Angela Merkel, ki je kosovske oblasti opozorila, da ne smejo podžigati spora na severu države, poleg tega pa se morajo resneje spopasti z vprašanjem organiziranega kriminala in korupcije. Foto: MMC RTV SLO
Nasproti mednarodnega letališča v Prištini leži letalsko oporišče Slatina, kjer je pod hribom drugi največji podzemni vojaški hangar v nekdanji Jugoslaviji, v katerem je imela JLA shranjene ruske mige. Foto: MMC RTV SLO