Nikaragva in Honduras sta se zaradi meje v Karibskem morju prepirala več kot osem let, Meddržavno sodišče pa je mejo potegnilo približno po sredini med srednjeameriškima sosedama. Honduras je dobil suverenost nad štirimi otoki (Bobel Cay, Savanna Cay, Port Royal Cay in South Cay), obe državi pa imata enak dostop do bogatega ribolovnega območja in območja, bogatega z nafto in zemeljskim plinom.

Državi nista odstopali od svojih stališč
Do spora med državama je prišlo leta 1999, saj se državi nista mogli sporazumeti, kje naj bi potekala meja na morju. Honduraška vlada je trdila, da še vedno velja meja, ki jo je leta 1906 zarisal takratni španski kralj in kjer je ločnica med državama potekala po 15. vzporedniku, Nikaragva pa je trdila, da meja poteka severovzhodno od njene obale po 17. vzporedniku.

Zaradi spora je večkrat prišlo do meddržavnih incidentov, predvsem zaplembe ribiških čolnov, po nekaj letih neuspešnega pregovarjanja pa sta se državi odločili, da bosta spor predali v roke Meddržavnemu sodišču v Haagu, ki je mejo potegnilo po sredini med obema državama.

Sodišče je opravilo dobro delo
"Z razsodbo smo zelo zadovoljni, saj je sodišče končalo spor, ki je omejeval odnose med Nikaragvo in Hondurasom," je povedal veleposlanik Hondurasa v ZDA Roberto Flores Bermudez in dodal, da "se lahko državi zdaj veselita boljše prihodnosti".

Z razsodbo sta zadovoljna tudi predsednik Nikaragve Daniel Ortega in njegov honduraški kolega Manuel Zelaya, ki sta se srečala v obmejnem mestu Las Manos. Njuno srečanje naj bi bilo izraz obojestranskega zadovoljstva nad razsodbo sodišča v Haagu.

B. T.