Odločitev sodišča je presenečenje, saj so se pred dvema dnema pojavile govorice, da naj bi bila odločitev polovična in bi se glasila, da je razglasitev neodvisnosti nezakonita, a legitimna zaradi genocida nad kosovskimi Albanci pod režimom Slobodana Miloševića. Foto: Reuters
Odločitev sodišča je presenečenje, saj so se pred dvema dnema pojavile govorice, da naj bi bila odločitev polovična in bi se glasila, da je razglasitev neodvisnosti nezakonita, a legitimna zaradi genocida nad kosovskimi Albanci pod režimom Slobodana Miloševića. Foto: Reuters
Milan Brglez
Brglez pravi, da je bilo sodišče jasno, da razglašanje neodvisnosti ni v nasprotju z mednarodnim pravom, ni pa se opredelilo, ali je to že dovolj, da nastane tudi neodvisna država. Foto: MMC RTV SLO

Meddržavno sodišče v Haagu je v četrtek po več kot sedmih mesecih presojanja odločilo, da enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova ni bila v neskladju z mednarodnim pravom. Sodišče je sporočilo, da načela mednarodnega prava ne vsebujejo nobene uredbe, ki bi omejevala deklaracijo o neodvisnosti, iz česar sledi, da razglasitev neodvisnosti Kosova ne krši načel mednarodnega prava.

O mnenju o tej odločitvi smo povprašali Milana Brgleza, strokovnjaka za mednarodno pravo s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Ali vas je odločitev ICJ-ja presenetila?
Glede na pričakovanja, ki so bila predtem izražena, bi me morala. Ko sem svetovalno mnenje pazljiveje preletel (ne pa še temeljito preštudiral), odločitev ni bila več takšno presenečenje, ampak plod natančne uporabe besedne in namenske analize vseh relevantnih virov mednarodnega prava. Pri tem me je začudilo, da je na vprašanje o legalnosti razglasitve neodvisnosti Kosova s strani začasnih institucij samouprave na Kosovu Meddržavno sodišče odgovorilo, da sama razglasitev ni bila v nasprotju z mednarodnim pravom, pri tem pa so predpostavili, da organ, ki je razglasitev izvedel, ni bil začasna institucija samouprave na Kosovu. Mnogo bolj pričakovano je bilo, da sodišče ni nič povedalo o tem, ali je Kosovo zdaj samostojna država in kakšne so pravne posledice priznanja drugih držav.

Agenti misije EU-ja in kosovske policije so priprli guvernerja Kosovske centralne banke Hashima Rexhepija. V okviru policijske preiskave so zaradi suma korupcije preiskali njegov dom in pisarno, saj sumijo, da je vpleten v zlorabo položaja, sprejemanja podkupnin, utaje davkov in pranje denarja. Eulex in kosovska policija sta predtem preiskala poslopje tamkajšnjega ministra za zdravje, aretiran pa je bil visoki uradnik ministrstva. Že aprila so preiskali tudi ministrstvo za promet.

Kaj ta odločitev pomeni za nadaljnje odnose med Srbijo in Kosovom? Menite, da se bo Srbija kdaj uklonila in priznala neodvisno Kosovo?
Zdaj se bo med Srbijo in Kosovom vnel boj za 'pravo' interpretacijo tega svetovalnega mnenja, ki samo po sebi ne zavezuje držav članic Združenih narodov, je pa pristojno za delovanje organov Združenih narodov. Niti glede na vsebino mnenja niti drugače po mednarodnem pravu Srbija ni dolžna priznati neodvisnosti Kosova, zato tega v sedanjih okoliščinah ne bo storila. Če se bodo okoliščine spremenile, bi do priznanja seveda lahko prišlo, ko bo Srbija od tega tudi kaj imela.

Ali bi to lahko sprožilo plaz poskusov osamosvajanja drugih narodov, ki si želijo zaživeti v svoji, neodvisni državi?
Morda. Sodišče je bilo jasno, da razglašanje neodvisnosti ni v nasprotju z mednarodnim pravom, ni se pa opredelilo, ali je to že dovolj, da nastane tudi neodvisna država. Zato bo realizacija teh poskusov še vedno odvisna od okoliščin in razmerij sil v mednarodni skupnosti.