Posebej narašča število ubitih in ranjenih žensk in otrok. Foto: EPA
Posebej narašča število ubitih in ranjenih žensk in otrok. Foto: EPA

V spopadih v Afganistanu je v prvih treh mesecih letošnjega leta umrlo 573 civilistov, še 1210 pa jih je bilo ranjenih. To je 29 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, po poročanju nemške tiskovne agencije DPA kaže poročilo misije ZN-a v Afganistanu (Unama).

Še posebej skrb vzbujajoč je 37-odstotni porast ubitih in ranjenih civilistk ter 23-odstotni porast ubitih in ranjenih otrok.

"Število ubitih in pohabljenih afganistanskih civilistov, predvsem žensk in otrok, vzbuja velike skrbi. Strani prosim, naj čim prej najdeta rešitev, da se konča to nasilje," je povedala vodja Uname in posebna odposlanka generalnega sekretarja ZN-a za Afganistan Deborah Lyons.

V poročilu ugotavljajo, da so za 61 odstotkov vseh žrtev med civilisti v obravnavanem obdobju krive protivladne skupine, za 27 odstotkov pa provladne.

Pogovori med talibani in afganistansko vlado, v katerih iščejo politično rešitev za napetosti, so se začeli septembra lani. Pri tem se je okrepilo upanje, da se bodo razmere za civiliste izboljšale.

Vendar pa se je od oktobra lani do marca letos število civilnih žrtev v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem povečalo za 38 odstotkov.

"Vsako priložnost za mir je treba zgrabiti. Če se nasilje ne bo takoj zmanjšalo, bodo Afganistanci pobili in ranili še na tisoče afganistanskih civilistov," je še povedala Deborah Lyons.

Unama je poročilo objavila ravno na dan, ko je ameriški predsednik Joe Biden predstavil načrt o umiku ameriških vojakov iz Afganistana.

Biden je dejal, da odgovornosti za umik ne bo preložil na naslednjega predsednika. Foto: EPA
Biden je dejal, da odgovornosti za umik ne bo preložil na naslednjega predsednika. Foto: EPA

Biden: ZDA se umika do 11. septembra

Biden je v govoru v Beli hiši napovedal popoln umik ameriških enot iz države do 11. septembra, ko bo potekala 20. obletnica terorističnih napadov Al Kaide na ZDA. Med drugim je dejal, da mu ni znal nihče pojasniti, kaj se lahko spremeni, če bodo vojaki ostali v Afganistanu še kakšno leto ali več.

Biden je spomnil, da je prejšnja vlada Donalda Trumpa dosegla sporazum s talibani o umiku ameriških vojakov iz Afganistana do 1. maja letos. Čeprav sam takega sporazuma morda ne bi sprejel, pa ga je sprejela ameriška vlada in ga je treba spoštovati, zato se bo umik ameriških enot začel 1. maja, končal pa do 11. septembra, je napovedal.

"Ne moremo nadaljevati cikla podaljševanja in širitve naše vojaške prisotnosti v Afganistanu v upanju, da bomo ustvarili idealne pogoje za naš umik v pričakovanju drugačnih rezultatov. Sem že četrti ameriški predsednik, ki predseduje prisotnosti ameriških enot v Afganistanu. Dva republikanca, dva demokrata. Te odgovornosti ne bom prevalil na petega," je dejal Biden in dodal, da se je pred odločitvijo o tem pogovarjal tudi z nekdanjim republikanskim predsednikom Georgeem Bushem mlajšim, ki je napadel Afganistan.

ZDA bodo še naprej podpirale mirovne pogovore med afganistansko vlado in talibani ter pomagale mednarodnim prizadevanjem za urjenje afganistanske vojske, je dodal. "Vendar pa je čas za konec najdaljše ameriške vojne. Čas je, da se ameriške enote vrnejo domov," je dejal Biden, ki se je po govoru odpravil na pokopališče Arlington, kjer so pokopani vojaki, ki so padli v Afganistanu in drugih vojnah.

Blinken: Čas je, da naše vojake pripeljemo domov

Ameriški zunanji minister Antony Blinken pa je po prihodu na sedež Nata v Bruslju dejal, da je napočil čas za umik enot iz Afganistana in da si bodo ZDA skupaj z zaveznicami v Natu prizadevale za usklajen umik.

"To je pomemben trenutek za naše zavezništvo. Pred skoraj 20 leti, potem ko so bile ZDA tarča terorističnega napada 11. septembra, smo šli skupaj v Afganistan, da bi se spoprijeli s tistimi, ki so nas napadli, in zagotovili, da Afganistan ne bo znova postal zatočišče za teroriste, ki bi lahko napadli kogar koli od nas," je dejal. "Skupaj smo dosegli te cilje in zdaj je čas, da naše vojake pripeljemo domov".

Ameriška vojska je v Afganistanu navzoča 20 let. Foto: Reuters
Ameriška vojska je v Afganistanu navzoča 20 let. Foto: Reuters

Članice zveze Nato, tudi Slovenija, so potrdile skupen umik z ZDA iz Afganistana, poroča nemška tiskovna agencija DPA po nocojšnji videokonferenci zunanjih in obrambnih ministrov članic te vojaške zveze.

V Natovi operaciji Odločna podpora sodeluje skupno 9600 vojakov iz 36 držav, tudi Slovenije.

Talibani vztrajajo pri dogovorjenem umiku do 1. maja

Talibani ob napovedi umika ameriške vojske medtem vztrajajo pri spoštovanju dogovora o umiku vseh tujih sil do 1. maja. "Islamski emirat Afganistan zahteva umik vseh tujih sil iz naše domovine do datuma, določenega v dogovoru iz Dohe," je sporočil tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid.

"Če bo dogovor prekršen in se tuje sile ne bodo umaknile iz države do določenega datuma, se bodo težave gotovo nakopičile in odgovorni bodo tisti, ki se ne bodo držali dogovora," je poudaril. Če bo dogovor spoštovan, se bo našla pot za rešitev preostalih vprašanj, je dodal.

Trump je sicer lani s talibani sklenil dogovor, po katerem naj bi vsi tuji vojaki odšli do 1. maja. Talibani so v zameno obljubili, da bodo prekinili stike z Al Kaido in drugimi terorističnimi skupinami ter se vključili v mirovne pogovore z afganistansko vlado. Mirovni pogovori sicer do zdaj niso prinesli napredka.

Gani: Afganistanska vojska je sposobna braniti državo

Afganistanski predsednik Ašraf Gani je medtem izrazil prepričanje, da je Afganistan povsem sposoben zagotavljati lastno varnost v državi. Zagotovil je, da so "afganistanske ponosne varnostne in obrambne sile povsem sposobne braniti svoje ljudi in državo, kar počnejo že ves čas in za kar jim bo Afganistan večno hvaležen".

Sporočil je tudi, da se je o napovedanem umiku ameriških sil iz države pogovarjal tudi z ameriškim predsednikom. "Nocoj sem imel klic predsednika Bidna in pogovarjala sva se o ameriški odločitvi, da umaknejo svoje sile iz Afganistana do začetka septembra. Islamska republika spoštuje ameriško odločitev in sodelovali bomo z našimi ameriškimi partnerji, da bomo zagotovili gladko tranzicijo," je sporočil Gani.

Ameriške in preostale mednarodne sile so po napadu na Afganistan leta 2001 talibane sicer strmoglavile z oblasti, a so talibani ostali pomembna sila v državi. V uporu tako proti tujim silam kot proti afganistanskim oblastem v Kabulu, ki jih imajo za "ameriške marionete", so pravzaprav svojo moč le še okrepili in nekateri afganistanski predstavniki se bojijo, da se bodo boji za prevlado v državi po odhodu tujih vojakov okrepili in morda celo sprevrgli v državljansko vojno. Tako meni tudi predsednik afganistanskega parlamenta Mir Rahman Rahmani.

Še bolj črnogled je afganistanski pogajalec na pogovorih s talibani. "To je najbolj neodgovorna in sebična stvar, ki so jo ZDA lahko naredile afganistanskim partnerjem," je dejal pogajalec v Dohi, ki je želel ostati neimenovan.

ZDA naj bi se dokončno umaknile iz Afganistana