Številni dogodki bodo le na kratko omenjeni, čeprav bi si zaslužili podrobno obravnavo. Svet, skupaj nas je že približno 6,9 milijarde, je na različnih področjih v krizi. Najhujša je stalna, okoljska kriza, letos še posebej vidna na področju biotske raznovrstnosti. Da bi bolje zaščitili pestrost narave, je ZN leto 2010 razglasil za mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Rezultati so bili žal pičli, kot tudi na področju boja proti škodljivim učinkom podnebnih sprememb.

Druga kriza je gospodarska. Strokovnjaki se še vedno prepirajo, ali smo že zlezli iz recesije, svetovno gledano je bilo letos bolje kot lani. Ampak povejte to skoraj milijardi lačnih in podhranjenih ljudi, milijardi tistih, ki nimajo čiste, pitne vode, na desetinam milijonov obolelih za malarijo, diarejo, jetiko, za številnimi boleznimi, za katera obstajajo zdravila, ni pa denarja za njihov nakup. Čeprav nam je marsikdaj hudo, vseeno živimo v razvitem in dokaj varnem okolju. To je tehnološko čedalje bolj zapleteno, čedalje težje obvladljivo. Nič nenavadnega ni, če lahko kdo na spletu najde pomembne skrivne diplomatske depeše. To se je zgodilo v ZDA in s pomočjo spletne strani WikiLeaks lahko beremo, kaj so ameriški diplomati pisali o državah, kjer so službovali. To je povzročilo pravi potres v svetovni diplomaciji in javnosti.

Potres, ki je šokiral svet
Toda pregled dogodkov leta 2010 moramo začeti s pravim potresom na Haitiju. "Lahko samo še molim za svojo družino," je povedala prebivalka glavnega mesta Port–au-Prince. Razdejanje je bilo strašno. Pod ruševinami je umrlo več kot 230 tisoč ljudi. Haiti, že tako eno izmed najrevnejših držav sveta, je prizadela ena izmed najhujših naravnih nesreč v človeški zgodovini. Pomoč je sicer začela prihajati, in čeprav so jo varovali ameriški marinci, so se ponekod dogajala plenjenja.

Razmere so se izboljševale, toda jeseni je Haiti prizadela epidemija kolere. Odnesla je več kot dva tisoč življenj. Decembra so razjarjene množice na Haitiju linčale 45 zdravilk in zdravilcev. Ti se s kolero niso zmogli spopasti, obup in nemoč ljudi pa sta privedla do zločina.

Pakistan doživel "stoletne poplave"
Leto 2010 je bilo tudi leto poplav, verjetno je to že posledica podnebnih sprememb. Najhujše so bile na Kitajskem in še posebej v Pakistanu pozno poleti. "Smo v tem taborišču, kjer nimajo urejenih prostorov. Smo iz Kaipur Nathan Šaha. Zelo smo trpeli, ko so nas evakuirali. Ni bilo transportnih sredstev. Za sabo smo pustili vse naše imetje, tudi živino. Ne vemo, ali je preživela." To je bila pripoved Zeenat Bibi, ene od 17 milijonov Pakistank in Pakistancev, ki jih je prizadela povodenj biblijskih razsežnosti. Kar petina Pakistana je bila pod vodo, uničene so bile njive z različnimi poljščinami na površini Slovenije in pol.

"Zamašite že tisto luknjo!"
Svet pa v letu 2010 niso pestile samo naravne nesreče, sledilo je najhujše onesnaženje. 20. aprila se je zgodila nesreča na naftni ploščadi Deep Water Horizon družbe BP sredi Mehiškega zaliva. Umrlo je enajst ljudi, nafta iz poškodovane vrtine več kot kilometer in pol pod morsko gladino pa je vrela v morsko vodo štiri mesece. Poleg morske vode je onesnažila tudi obale Luisiane, pobila na stotisoče morskih organizmov, morskih ptic, uničila lov na rake in ribolov ter turizem za veliko let.

Nafto so lovile ladje, jo zažigale. Na obalah so jo čistili prostovoljci. BP je imel velike stroške, še večje lahko pričakuje zaradi odškodninskih tožb. Izlitje nafte v Mehiškem zalivu je torej naredilo strahovito škodo naravi. Pretekla bodo desetletja, da se bo spet vzpostavilo prejšnje stanje. Ameriško vlado so zelo kritizirali zaradi njene neodločnosti in slabega odpravljanja posledic nesreče.

Okoljska politika še vedno trd oreh
Tudi letos ni bil dosežen vseobsegajoči in pravno zavezujoči sporazum o zmanjšanjih izpustov toplogrednih plinov. Kjotski protokol oz. njegovo prvo obdobje se izteče konec leta 2012. Okoljevarstveniki so protestirali, saj po njihovem mnenju napredka ni veliko.

Že nekaj časa je na podnebnih konferencah viden spor med razvitimi in razvijajočimi se državami, na čelu s Kitajsko, Indijo, Brazilijo, torej hitro rastočimi gospodarstvi. O reševanju podnebja se torej bodo pogajali še naprej. Leto 2010 je bilo mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Ustavili ali zmanjšali naj bi množično izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Kljub posameznim uspehom je na tem področju še vedno zelo slabo.

V Nagoji je bila novembra konferenca ZN-a o biotski raznovrstnosti, ki je le dala nekaj rezultatov, zato so jo tudi vedno upravičeno skeptični okoljevarstveniki označili kot delni uspeh in spodbudo za naprej. Precej zaslug za uspeh ima tudi naš rojak, evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik. Konferenco so sicer spretno usmerjali japonski gostitelji.

O krizi okolja bi lahko še govorili, denimo o hudi nesreči na Madžarskem, ko je tok jalovine s slabo vzdrževanega zadrževalnika tovarne aluminija na začetku oktobra odnesel devet življenj in uničil 42 kvadratnih kilometrov zemlje ter razstrupil številne vodotoke.

Evropa pa v zrak: Nočemo delati dlje!
Kriza je seveda udarila najširše sloje. Vse leto 2010 so se po vsej Evropi vrstili protesti proti pokojninskim reformam, proti strogim varčevalnim ukrepom. Tako je bilo v Grčiji, na Irskem, v Franciji, Španiji, Italiji ... Irska je šla po poti Grčije in njen bančni sektor zdaj rešuje Evropska unija. Ta je imela v letu 2010 veliko težav tudi sama s sabo.

Težave je imela tudi Nemčija kot gospodarski motor EU-ja. V tej državi je bilo kar precej prepirov, kako pomagati Irski in evru na splošno.

Kdo lahko ustavi Kitajsko?
Svet je poleg gospodarskih težav zajela še tako imenovana vojna valut. Evropejci in predvsem Američani obtožujejo Kitajce, da je njihov juan precenjen. V tem boju, vsaj vtis je tak, ne vemo pa, kakšne bodo zadeve v daljšem obdobju, zmagujejo Kitajci. Novembra so spor poskusili rešiti na vrhu skupine G20 v Seulu.

Za leto 2010 bi lahko rekli, da je bilo leto Kitajske. Sledi ji le Indija, delno še Brazilija. ZDA in Evropa so upehane. "Kitajska je pripravljena sodelovati z ZDA, da bi povečali dialog, menjavo in sodelovanje, tako da bi spravili kitajsko-ameriške odnose na pozitivno pot sodelovanja," je na vrhu skupine G20 dejal kitajski predsednik Hu Džintao. Odmaknimo se za trenutek od kitajskih gospodarskih uspehov. Izjemni gospodarski razvoj te države je precej hitrejši od razvoja njene demokracije.

Kitajsko vodstvo je zelo razjezila letošnja podelitev Nobelove nagrade za mir oporečniku Liu Šjaoboju. Zelo radi bi objavili njegovo izjavo, toda prestaja enajstletno zaporno kazen. Nagrade ni mogla prevzeti njegova žena, ker je v hišnem priporu, ne kakšen drug kitajski oporečnik, saj so oblasti za njih zaprle meje. V letu 2010 so okrepili represijo tudi nad kitajskimi katoličani, Tibetanci, muslimanskimi Ujguri.

Predsedniki morali zavihati rokave
Vrnimo se v Seul in naslednji predsedujoči skupine G20 Franciji. Njen predsednik Nicolas Sarkozy je imel težavno leto s hudimi protesti, toda uspelo mu je uveljaviti pokojninsko reformo, prepričan je, da bo uspešno vodil tudi združbo 20 najpomembnejših držav sveta.

Okrevati bo moralo tudi ameriško gospodarstvo, če ne, se predsedniku Obami na predsedniških volitvah leta 2012 napoveduje podoben polom kot njegovi demokratski stranki na volitvah v predstavniški dom na začetku novembra. Republikanci so jih preprosto pregazili, ne le zaradi v številnih primerih populističnih stališč gibanja čajankarjev, ampak tudi zaradi resnih napak predsednikove administracije.

"Zdaj smo res na pravi poti, da izboljšamo odnose med Natom in Rusijo. Vsi ministri, ki so že govorili, so izrazili željo, da bi s konkretnimi in vsebinskimi koraki izboljšali sodelovanje med Natom in Rusijo, da bi se osredotočili na praktične in pragmatične stvari, ki jih lahko opravimo skupaj. Na primer izboljšanje našega sodelovanja v Afganistanu in skupni boj proti tihotapljenju mamil, boj proti terorizmu, proti piratom," o sodelovanju Nata z Rusijo meni Anders Fogh Rassmusen. To sodelovanje se je res izboljšalo. Rusija je v letu 2010 izvedla nekaj sprememb.

Rusija je izboljšala odnose tudi s Poljsko, resda v senci tragične nesreče letala poljskega predsednika Lecha Kaczynskega aprila na letališču pri Smolensku.

Tudi v naši soseščini je bilo leto 2010 pomembno leto. Hrvaška in Slovenija sta se dogovorili o arbitraži. Na Hrvaškem pa sta, kljub pomembnosti arbitraže, verjetno bolj odmevala beg in aretacija nekdanjega premierja Iva Sanaderja v Avstriji. Srbija si je prizadevala za približevanje EU-ju.

WikiLeaks - pred resnico se ne more skriti nihče
Svet pa je razburjala zadeva WikiLeaks. Ta spletna stran je namreč konec novembra začela objavljati tajne depeše ameriške diplomacije. Marsikdo je ob tem pošteno zardeval. WikiLeaks je objavljal depeše tudi o Afganistanu. Tam se stanje, to velja predvsem za življenje prebivalstva, slabša. Čedalje več držav misije ISAF razmišlja o umiku, Nato pa bi rad izuril afganistansko vojsko in izboljšal delovanje pogosto podkupljivih vladnih uradnikov.

To je sredi decembra v Afganistanu izjavljal tudi poveljujoči, ameriški general David Patraeus: "Rekli bomo, pomagali vam bomo, toda vi boste naredili več in mi malo manj. Seveda je za to treba doseči tudi nekatere varnostne pogoje, preden lahko to storimo. Med njimi ni samo premagovanje sovražnika, ampak tudi izboljšanje zmožnosti afganistanskih sil – policije, vojske, vladnih civilnih agencij. Vse to mora biti uresničeno za uspešno prehodno obdobje."

Na Bližnjem vzhodu nič novega
Na Bližnjem vzhodu letos ni bilo pozitivnih premikov. Ameriški predsednik Obama in njegova zunanja ministrica Clintonova sta sicer poskusila z nekoliko nerodnim diplomatskim posredovanjem, ki je naletelo na grobo zavrnitev judovskih lobijev in izraelske vlade. Ta še vedno gradi sporna naselja, njeni komandosi so zaustavili turško ladjo s pomočjo Gazi. V incidentu je bilo več mrtvih. Palestinski predsednik Mahmud Abas je na neposredne, neformalne pogovore konec decembra povabil izraelske poslance in novinarje.

Tudi v Iraku je še daleč od miru. Iz te države so se konec maja umaknile ameriške bojne enote. Po marčnih parlamentarnih volitvah so šele konec decembra sestavili vlado. Sektaško nasilje se je pod vplivom Al Kaide usmerilo tudi proti iraškim kristjanom. 31. oktobra je bilo v napadu teroristov in med nespretnim policijskim posredovanjem v eni izmed največjih bagdadskih cerkva ubitih 52 vernikov. Iraški kristjani se zaradi nasilja izseljujejo.

Cerkev pretresali spolni škandali
Na nasilje nad kristjani v nekaterih, pretežno muslimanskih, državah je v božičnem nagovoru opozoril tudi papež Benedikt XVI. Bil je na dveh odmevnih obiskih v Španiji in v Veliki Britaniji. Katoliško cerkev pa je še vedno pestila pedofilija. To je strašni greh in kaznivo dejanje. Vendar številni pozabljajo, da to ni samo zločin nekaterih sprevrženih katoliških duhovnikov. Kar 30 odstotkov odkritih pedofilov je družinskih očetov, približno dvajsetkrat več kot prej omenjenih duhovnikov. Toda Cerkev bi pri razkrivanju pedofilije v lastnih vrstah morala storiti več, na kar jo je opomnil tudi papež.

"Bili smo šokirani, ko smo v tem letu izved eli, kakšen nepredstavljiv obseg so imele zlorabe nemočnih nekaterih duhovnikov," je dejal papež. Omenil je vizijo svetnice iz 12. stoletja svete Hildegarde iz Bingena. Ta nemška mistikinja je videla Katoliško cerkvev v podobi mlade ženske z raztrgano obleko in umazanim obrazom. Rekla ji je, poglej, kaj so mi storili duhovniki.

Seveda bi bilo krivično na Katoliško cerkev gledati zgolj skozi prizmo zločinov pedofilije. Številni duhovniki si prizadevajo izboljšati duhovno in materialno življenje svojih faranov. Eden izmed njih je tudi argentinski misionar slovenskega rodu Pedro Opeka na Madagaskarju.

In za navdih vedno znova - čilski rudarji
Končajmo ta hitri pregled dogajanj v svetu leta 2010, v katerem smo žal izpustili marsikaj, od tegob podsaharske Afrike do, denimo, nove brazilske predsednice Dilme Rouseff z optimizma polnim dogodkom.

Saj je res, da bodo o tem posneli kakšen patetični hollywoodski film, napisali solzav roman, toda rešitev čilskih rudarjev je vseeno ganila marsikatero srce. Po hudi nesreči so veljali za mrtve, dokler ni 22. avgusta, 17 dni po nesreči, prišlo znamenito sporočilo: "33 nas je, vsi smo živi," zataknjeno na preiskovalno kamero. Potem se je začela tekma s časom, vrtanje dovolj širokega jaška skozi 625 metrov skal. Reševalcem je po 69 dneh uspelo in 13. oktobra so rešili vse rudarje. Veselje v Čilu je bilo nepopisno.

Eden izmed rešenih rudarjev, Edison Pena, je tri tedne po rešitvi celo odtekel newyorški maraton.

Srečno torej rudarjem, srečno vsem nam z upom, da bo novo leto boljše kot tegob polno leto 2010.