Referenduma se je udeležilo 46,9 odstotka volivcev, kar je običajna referendumska udeležba.

Zagovorniki univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) kljub temu govorijo o uspehu. Dosežen izid je "mnogo večji od pričakovanega", je že po objavi ocene javnomnenjskega inštituta Gfs.bern uro po zaprtju volišč povedal eden izmed pobudnikov Daniel Häni. "Razprava o tem se nadaljuje, tudi na mednarodni ravni," je dodal.

Tako naj bi sorodna nemška iniciativa že prihodnji teden v Berlinu predstavila podoben predlog za Nemčijo. Švica je sicer prva država na svetu, ki je na referendumu odločala o tem vprašanju.

V skladu s pobudo za UTD bi vsak odrasli Švicar prejel najmanj 2.500 frankov (2.263 evrov), vsak otrok pa 625 frankov (565 evrov) mesečno - ne glede na to, ali posameznik opravlja delo ali ne. Na drugi strani naj bi odpadli vsa nadomestila za brezposelnost, socialne pomoči in pokojnine.

Pomemben razlog za zavrnitev te pobude so bili po besedah vodje inštituta Gfs.bern Clauda Longchampa številne nejasnosti in pomisleki glede možnosti financiranja UTD-ja. Po trditvah nasprotnikov predloga bi morala država v ta namen pridobiti dodatnih 150 milijard frankov letno, kar bi bilo mogoče le z zvišanjem davkov.

Za revizijo azilne zakonodaje
Švicarski volivci so danes glasovali tudi o reviziji azilne zakonodaje, s katero naj bi pospešili azilne postopke. Končni izidi kažejo, da so ta predlog sprejeli s 66,8 odstotka podpore. Večina azilnih postopkov naj bi v skladu s prenovljenim azilnim zakonom potekala v novih zveznih centrih, kjer naj bi vsi pristojni usklajevali svoje delo. S tem naj bi postopki stekli hitreje, hkrati pa bi odvrnili tiste migrante, pri katerih ni razlogov za mednarodno zaščito oz. ki imajo predvsem gospodarske motive.

Prenovi azilne zakonodaje je nasprotovala predvsem proti tujcem nastrojena nacionalistična Švicarska ljudska stranka (SVP), ki meni, da bo to le še okrepilo t. i. kulturo dobrodošlice v Švici. Stranko, ki se je sicer odpovedala kampanji za lasten referendum o tem vprašanju, še posebej moti brezplačna pravna pomoč za prosilce za azil, pa tudi predvidena možnost razlastitve občin in zasebnikov za postavitev zveznih centrov.

Tudi za lažjo umetno oploditev
Švicarji so z 62,4 odstotka podpore soglašali tudi s posodobitvijo zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, s čimer so staršem v določenih primerih omogočili predhodno diagnosticiranje zarodkov.

S 67,6 odstotka proti pa so volivci zavrnili pobudo, da se državna storitvena podjetja, kot so železnice, pošta ali telekomunikacijski ponudnik Swisscom, zakonsko obvežejo, da ne smejo težiti k dobičku, temveč morajo prihodke vlagati v izboljšave. Prav tako so večinsko, s 70,8 odstotka glasov, zavrnili predlog za nov način financiranja gradnje cest.

Izidi referendumov so v Švici zavezujoči.