Za območje Arktike, ki je povečini prekrito z ledom, se potegujejo številne države, trenutno pa z njim upravlja mednarodno telo. Foto: EPA
Za območje Arktike, ki je povečini prekrito z ledom, se potegujejo številne države, trenutno pa z njim upravlja mednarodno telo. Foto: EPA
Ruski minipodmornici
Podmornici Mir-1 in Mir-2 sta 2. avgusta letos na dno morja na globini 4.200 metrov uspešno zasadili rusko zastavo. Foto: EPA
Stephen Harper in Vladimir Putin
Tako Kanada kot Rusija sta izrazili ozemeljske želje po Antarktiki. Foto: EPA

Harper je med obiskom na Arktiki poudaril, da je Kanada "predolgo svojo suverenost jemala preveč zlahka", in dodal, da bo kanadska vlada okrepila svojo suverenost na Arktiki. Nedavne ruske dejavnosti kažejo, da se bo mednarodno zanimanje za to območje v prihodnje močno povečalo, je prepričan kanadski premier, ki je med obiskom oznanil, da bo vlada razširila enega najbolj odročnih narodnih parkov na severu Kanade.

Rusija razjezila s svojo potezo
Na začetku avgusta je ruska podmornica na dno Severnega morja zapičila rusko zastavo in s tem nakazala svoje ozemeljske zahteve po tem območju. Na dejanje so se burno odzvale ZDA, Danska in Norveška, ki si prav tako lastijo Arktiko, kanadski zunanji minister Peter McKay pa je potezo celo primerjal s taktikami, uporabljenimi v 15. stoletju.

Spor zaradi Severozahodnega prehoda
Kanada in ZDA sta se zapletli v spor zaradi prihodnosti Severozahodnega prehoda, delno zamrznjene morske poti, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean. ZDA trdijo, da je prehod mednaroden, kanadski premier Harper pa je glasno zagovarjal mnenje, da je prehod del kanadskega ozemlja, in napovedal graditev šestih patrolnih plovil, da bi varovala pot.

Arktika trenutno ne pripada nobeni državi, z njo pa trenutno upravlja mednarodno telo na podlagi številnih mednarodnih dogovorov. Države, ki obkrožajo Arktiko - Rusija, ZDA, Norveška, Danska oz. Grenlandija in Kanada - so omejene na 370-kilometrsko gospodarsko cono ob svojih obalah. Ker imajo po Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu države pravico do razglasitve gospodarske cone do deset let po ratifikaciji omenjene konvencije, so se Norveška (konvencijo ratificirala leta 1996), Rusija (konvencijo ratificirala leta 1997), Danska (konvencijo ratificirala leta 2004) in Kanada (konvencijo ratificirala leta 2003) zapletle v spor glede lastništva nekaterih delov Arktike.

Čeprav Arktika ni nikoli pripadala kakšni posamezni državi, so nekatere območje obravnavale kot trateško pomembno in nanj nameščale svoje orožje, med hladno vojno pa so tam podmornice pogosto preizkušale novo orožje.

Globalno segrevanje in onesnaževanje
Danes je območje, ki je zaradi svojih številnih naravnih bogastev, predvsem nahajališč nafte, tudi izredno gospodarsko pomembno, ogroženo zaradi globalnega segrevanja in posledičnega taljenja ledu ter onesnaževanja.

T. V.