Osrednja slovesnost v Tokiu, na kateri so se poklonili žrtvam potresa, cunamija in jedrske nesreče. Foto: EPA
Osrednja slovesnost v Tokiu, na kateri so se poklonili žrtvam potresa, cunamija in jedrske nesreče. Foto: EPA
"V zadnjih treh letih so ljudje na prizadetih območjih, ki še vedno živijo v težkih razmerah, presegli številne težave z močnim čutom solidarnosti in napravili ogromno za obnovo," je na slovesnosti poudaril cesar Akihito. Foto: EPA
Fukušima
Jedrska nesreča v Fukušimi je najhujša tovrstna nesreča po Černobilu leta 1986. Foto: EPA
Tretja obletnica katastrofe v Fukušimi

Tri leta po katastrofi je brez stalnega doma še vedno okoli 267.000 ljudi. Kakih 100.000 jih živi v začasnih naseljih, drugi pa so našli zatočišče v drugih mestih ali pri sorodnikih. Japonska je doslej zgradila le 3,5 odstotka obljubljenih novih domov v močno prizadetih okrožjih Ivate in Mijagi.

Ob tretji obletnici trojne katastrofe, potresa z magnitudo 9,0, cunamija z do 15 metrov visokimi valovi in posledične jedrske katastrofe v jedrski elektrarni v Fukušimi, v prestolnici in na prizadetih območjih potekajo številne spominske slovesnosti. Trenutku točno ob 14.46, to je ob uri, ko so se 11. marca 2011 zatresla tla, so se poklonili z minuto molka.

Hvalevredna solidarnost
Japonski cesar Akihito je na osrednji spominski slovesnosti v Tokiu spomnil na močan čut solidarnosti, ki je ljudem na prizadetih območjih pomagal preseči številne težave. "V zadnjih treh letih so ljudje na prizadetih območjih, ki še vedno živijo v težkih razmerah, presegli številne težave z močnim čutom solidarnosti in si močno prizadevali za obnovo," je zbrane nagovoril Akihito. "Veseli me tudi, da številni ljudje tako doma kot v tujini še naprej podpirajo ta prizadevanja na najrazličnejše načine," je dodal.

Japonski premier Šinzo Abe je včeraj napovedal, da bodo v prizadeti pokrajini okrepili obnovo in do maja prihodnje leto odprli pomembno avtocesto. "Da bi pospešili obnovo Fukušime, bomo gradbene načrte pospešili, kar se da," je sporočil.

Anketa časopisa Tokyo je razkrila, da 77 odstotkov Japoncev ne vidi napredka pri obnovi. Lokalne oblasti skrbi tudi, da za obnovitvena dela ne bodo imeli dovolj ljudi, še posebej ob prihajajočih olimpijskih igrah, ki jih bo Tokio gostil leta 2020.

Japonce še naprej razburjajo tudi državni načrti, povezani z jedrsko energijo. Po potresu in cunamiju je namreč v jedrski elektrarni v Fukušimi prišlo do taljenja gorivnih palic in uhajanja kontaminirane vode.

Jedrska katastrofa se je v zgodovino zapisala kot najhujša po černobilski leta 1986, upravljavec jedrske elektrarne Tepco pa je bil tarča kritik tako zaradi prikrivanja dejanskih razsežnosti nesreče kot tudi zaradi nesposobnosti pri odpravi posledic.

Ustavljeni vsi jedrski reaktorji
Po nesreči v Fukušimi je Japonska začasno previdnostno ustavila vse jedrske reaktorje v državi in na njih izvedla dodatne varnostne preglede. Zaradi nasprotovanja lokalne javnosti od takrat ni ponovno zagnala nobenega, čeprav se gospodarstvo ob pomanjkanju elektrike iz jedrskih elektrarn predvsem v poletnem času spoprijema z veliko nevarnostjo izpadov energije.

Abe je sicer napovedal, da bo država znova zagnala tiste od 48 potencialno še delujočih reaktorjev, ki ustrezajo novim in strožjim varnostnim zahtevam in delovanju katerih ne bodo nasprotovale lokalne skupnosti. Ankete javnega mnenja sicer kažejo, da sta več kot dve tretjini Japoncev za popolno opustitev pridobivanja električne energije iz jedrskih elektrarn. V nedeljo se je na protestu proti jedrski energiji v Tokiu zbralo več deset tisoč ljudi.

Tretja obletnica katastrofe v Fukušimi