Trump je predvidel sodne postopke zoper svojo odločitev. Prvi je bil že vložen, še več jih je napovedanih. Foto: Reuters

Sredstva naj bi pridobil na račun vojaških gradbenih projektov in prizadevanj v boju proti trgovini z mamili, poroča BBC. Tudi osem milijard pa je precej manj od predvidenih 23 milijard, kolikor naj bi stala gradnja zidu na skoraj 3.200-kilometrski južni meji z Mehiko.

"Obvladali bomo državno varnostno krizo na naši južni meji," je dejal Trump. "Imamo invazijo mamil, invazijo tolp, invazijo ljudi ‒ in to je nesprejemljivo," je še dejal predsednik ZDA. Dodal je, da "vsi vedo, da zidovi delujejo".

Trump je na meji z Mehiko razglasil izredne razmere, pri čemer se sklicuje na Zakon o izrednih razmerah iz leta 1976, namenjen za čas kriz. Trump namreč trdi, da so na jugu države postavljeni pred prebežniško krizo, kar po poročanju BBC-ja strokovnjaki na področju migracij zavračajo. Največje število priseljencev brez ustreznih dokumentov v ZDA vsako leto so namreč ljudje, ki v državi ostanejo, potem ko jim preteče vizum.

S sklicevanjem na izredne razmere dobi ameriški predsednik dostop do posebnih pooblastil, ki mu omogočajo obiti običajen politični proces, s čimer lahko del sredstev, namenjenih za vojsko ali sanacijo po naravnih nesrečah, preusmeri v gradnjo zidu. Ravno gradnja zidu na meji z Mehiko je bila glavna Trumpova predvolilna obljuba leta 2016.

Bela hiša: Tudi prejšnji predsedniki so to počeli

Bela hiša na svoji spletni strani sporoča, da so izredne razmere po letu 1976 predsedniki razglasili skoraj 60-krat. Kot pravijo, so bile v večini primerov večkrat podaljšane, nekatere pa so še vedno v veljavi. Ob meji je v preteklosti izredne razmere razglasilo tudi več guvernerjev, nekdanja predsednika George Bush mlajši in Barack Obama pa sta med letoma 2001 in 2014 18-krat uporabila pooblastila, ki izhajajo iz izrednih razmer, za financiranje projektov, še pravijo v Beli hiši.

Medtem BBC poroča, da so nekdanji predsedniki razglasitve izrednih razmer večinoma uporabljali za spoprijemanje s krizami na področju zunanje politike. Preprečevali so dostop do sredstev skupinam, ki naj bi bile povezane s terorizmom, ali prepovedovali vlaganja v državah, ki so jim očitali kršenje človekovih pravic.

Predsednik ZDA vztraja, da bo zid rešil "izredne razmere" na meji z Mehiko. Foto: BoBo

Trumpovo odločitev za razglasitev izrednih razmer za gradnjo zidu politiki v obeh glavnih strankah vidijo kot nekaj, čemur naj zakon iz leta 1976 ne bi bil namenjen. Demokrati so ukrep že označili za "grobo zlorabo položaja", napovedali pa so že sodne postopke zoper predsednikovo potezo.

Trump: Tega mi ni bilo treba narediti

Voda na mlin demokratom je tudi Trumpova izjava, da mu "tega ni bilo treba narediti", a da se je za ukrep odločil, da bo rezultat dosegel hitreje, kot če bi izpeljali vse postopke v kongresu. Kot pravijo analitiki, bi lahko ta izjava na sodišču spodkopala Trumpovo tezo, da je država v primežu izrednih razmer.

Zakon o izrednih razmerah sicer vsebuje člen, ki kongresu omogoča, da konča izredne razmere, če za to glasujeta oba domova, tako predstavniški dom kot senat, pri čemer predsednik na izid glasovanja ne vloži veta. V predstavniškem domu imajo zdaj večino demokrati, republikanci pa nadzirajo senat. A več republikanskih senatorjev je že izrazilo negodovanje zaradi Trumpove odločitve.

Medtem so že sproženi prvi sodni postopki. Organizacija Public citizen je namreč vložila tožbo v imenu naravnega rezervata in treh teksaških zemljeposestnikov, ki jim je bilo rečeno, da bodo zid morda gradili na njihovih posestvih, še poroča BBC.