Turčija iraške Kurde svari, da je odločitev za referendum o neodvisnosti velika napaka, medtem kurdska zastava še vedno plapola v iraškem mestu Erbil. Foto: Reuters
Turčija iraške Kurde svari, da je odločitev za referendum o neodvisnosti velika napaka, medtem kurdska zastava še vedno plapola v iraškem mestu Erbil. Foto: Reuters
Erbil
Erbil je prestolnica avtonomne kurdske regije na severu Iraka. Foto: Reuters
Irak in Turčija proti kurdskemu referendumu

Turško zunanje ministrstvo je v izjavi poudarilo, da je ozemeljska in politična enotnost Iraka bistvenega pomena za Turčijo.

Kurdski separatizem je za Turčijo izjemno občutljiva tema, saj tam živi številčna kurdska manjšina, s katero so turške oblasti že več desetletij vpletene v oborožene konflikte. Ankara se boji, da bi neodvisnost iraških Kurdov spodbudila tovrstna prizadevanja turških Kurdov.

Kurdi sicer veljajo za največjo narodno skupnost brez države in živijo na območju med Irakom, Iranom, Sirijo in Turčijo. Kurdski neodvisnosti zgodovinsko nasprotujejo vse naštete države, v katerih živijo kurdske manjšine.

V Iraku večinski šiiti živijo večinoma na jugu, v dveh kotih severa države ločeno živijo suniti in Kurdi, medtem ko so območja okoli prestolnice Bagdada mešano poseljena. V Ankari menijo, da je glavna naloga Iraka boj proti skrajni sunitski skupini Islamska država.

Kurdi: Odločitev je nepreklicna
"Prekoračili smo rubikon, zdaj ni več poti nazaj," je o referendumu iz kurdske prestolnice Erbil sporočil Hošijar Zebari, nekdanji iraški zunanji in finančni minister, zdaj pa svetovalec voditelja kurdske regionalne vlade Masuda Barzanija.

Dodal je, da bi pričakovani glas za samostojnost sicer pomenil le več moči za Kurde v pogajanjih z Bagdadom, ne bi pa pomenil avtomatske odcepitve od Iraka. Samostojni Kurdistan si prav tako ne bi prilastil z nafto bogate regije Kirkuk, ki jo trenutno nadzirajo Kurdi, je še povedal Zebari.

Iraški Kurdistan, ki so ga ustanovili leta 1992, je sestavljen iz treh provinc. Vodi ga avtonomna regionalna vlada, varujejo pa lastne oborožene varnostne sile, imenovane pešmerge. Te sile so leta 2014 t. i. Islamski državi po umiku iraške vojske onemogočile zavzetje regije Kirkuk.

Iraški Kurdi se v pokrajinah Sindžar, Makmur in Kanakin spopadajo z iraškimi šiitskimi milicami, ki Kurdom grozijo z nasilnim pregonom iz Kirkuka in omenjenih pokrajin. Pokrajino Sindžar poseljujejo starodavni jezidi, ki so utrpeli največ nasilja IS-ja.

Po besedah Zabarija bodo referendum na omenjenih območjih izvedli le, če se bodo s tem strinjali izvoljeni lokalni voditelji.

Irak in Turčija proti kurdskemu referendumu