Turške oblasti trdijo, da meje niso zaprle, a beguncev na svoje ozemlje ne spustijo. Foto: Reuters
Turške oblasti trdijo, da meje niso zaprle, a beguncev na svoje ozemlje ne spustijo. Foto: Reuters
Alep
Sirska vojska je ob pomoči ruskih zračnih napadov v Alepu v zadnjih dneh močno napredovala. Foto: Reuters

Sulejman Tapsiz, guverner turške mejne pokrajine Kilis, je dejal, da na mejnem prehodu Oncupinar-Bab al Salam pričakujejo še 70.000 Sircev, če se bodo napadi ruskih zračnih sil in vojaško napredovanje sirskega režima nadaljevali. "Naša vrata niso zaprta, a v tem trenutku ni potrebe, da bi te ljudi namestili znotraj naših meja," je dejal guverner in dodal, da so beguncem zagotovili hrano, odeje in šotore.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu pa je na srečanju zunanjih ministrov Evropske unije v Amsterdamu zatrdil, da Turčija še vedno sledi politiki odprtih vrat. "Do zdaj smo sprejeli 5.000 sirskih beguncev, na poti jih je še od 50.000 do 55.000. Ne moremo jih pustiti samih, saj zračni napadi še vedno potekajo. Napadajo šole, bolnišnice in civiliste," je izjavil Cavusoglu.

Iz Amsterdama opozorila Turčiji
Turčija je ob novem valu beguncev iz Sirije po ofenzivi režimskih sil Bašarja Al Asada in Rusije zaprla del meje na območju, kamor prihajajo Sirci, ki bežijo pred napadi na Alep. Komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn je opozoril, da mora država spoštovati mednarodno pravo in sprejeti begunce. Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je poudarila, da je ne le pravna, temveč tudi moralna dolžnost zavarovati osebe, potrebne mednarodne zaščite. Spomnila je tudi, da so tri milijarde evrov pomoči Turčiji namenjene prav za zaščito prosilcev za azil.

Nizozemski zunanji minister Bert Koenders, gostitelj neformalnega zasedanja v Amsterdamu, je izrazil zgroženost nad podobami iz Alepa, enega največjih in najponosnejših sirskih mest, in Turčijo opozoril, da je ljudem, ki potrebujejo humanitarno pomoč, treba omogočiti vstop.

Ankara s prstom kaže na Al Asada in Moskvo
Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je moralo od ponedeljka svoje domove zapustiti okoli 40.000 ljudi. Po navedbah Združenih narodov se je v petek na enem od mejnih prehodov zbralo do 20.000 Sircev, ki so želeli vstopiti v Turčijo, kamor se je sicer zateklo že več kot dva milijona beguncev. Turške oblasti so za namestitev novih prišlekov poskušale sprostiti prostor v že obstoječih begunskih taboriščih ob meji s Sirijo. V bližini meje so v petek opazili tovorna vozila, ki so dovažala šotore in opremo v taborišče ob mejnem prehodu Oncupinar-Bab al Salam. Najmanj štirje turški tovornjaki pa so se vrnili v državo, potem ko so na sirsko stran meje dostavili hrano.

Po navedbah sirskega observatorija je bilo v Alepu, kjer je sirska vojska v ponedeljek sprožila ofenzivo, poleg opozicijskih sil tudi 350.000 civilistov.

Turčija, ki že gosti okoli 2,5 milijona sirskih beguncev, je odgovornost za nov val beguncev pripisala režimu Bašarja Al Asada in njegovim ruskim "pomagačem". Obenem je mednarodno skupnost pozvala, naj ukrepa. "Rusi bombardirajo brez prestanka. Režim bombardira brez prestanka. Svet molči," je bil v četrtek med obiskom v Ekvadorju jezen turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Alep, nekdanja gospodarska prestolnica Sirije in največje sirsko mesto, je na dvoje razklan od leta 2012. Odtlej je veljal za eno izmed trdnjav upornikov. V njihovih rokah je vzhod mesta, medtem ko je imel režim doslej pod nadzorom zahodni del. Zdaj pa režimske sile grozijo z obkolitvijo celotnega mesta.

Savdska Arabija pripravljena posredovati v Siriji
Sirija pa je posvarila Savdsko Arabijo pred vojaškim posredovanjem. "Vsi vojaki, ki bi jih Savdska Arabija poslala v Sirijo, bi se domov vrnili v krstah," je zagrozil sirski zunanji minister Valid Al Moalem. S tem se je odzval na napoved Savdske Arabije, da se je pripravljena pridružiti kopenski operaciji proti teroristom Islamske države (IS) v Siriji.

Kot je napovedala Savdska Arabija, se je pripravljena pridružiti vsaki kopenski operaciji, za katero bi se utegnila odločiti mednarodna koalicija držav pod vodstvom ZDA.

Moalem je Savdsko Arabijo opozoril, da bi bilo kakršno koli vojaško vmešavanje v Siriji brez odobritve oblasti obravnavano kot agresivno dejanje.

Savdska Arabija je del omenjene koalicije proti IS-ju od leta 2014. Ta ima sicer uradno 65 članic, med katerimi je tudi Slovenija. Riad v okviru koalicije tudi sodeluje pri letalskih napadih na cilje IS-ja. V Siriji sunitska Savdska Arabija podpira zmerne upornike proti režimu Bašarja Al Asada, medtem ko je glavni podpornik Asada v regiji šiitski Iran. Riad in Teheran sta na nasprotnih bregovih tudi v konfliktu v Jemnu.