V prvi polovici leta so bili v Jarmuku priča spopadom med pripadniki Islamske države in Fronte Nusra na eni strani in palestinskimi borci na drugi strani. Foto: EPA
V prvi polovici leta so bili v Jarmuku priča spopadom med pripadniki Islamske države in Fronte Nusra na eni strani in palestinskimi borci na drugi strani. Foto: EPA
Sirija
Vojni v Siriji še ni videti konca, a nekateri upajo, da bi bili lahko v prihodnjem letu priča pomembnim korakom k miru. Foto: Reuters

V skladu podprtega dogovora med uporniki in sirsko vlado, ki so ga podprli tudi Združeni narodi, bi moralo območje begunskega taborišča, ki leži le nekaj kilometrov stran od središča Damaska, zapustiti več kot dva tisoč pripadnikov Islamske države in več pripadnikov drugih uporniških skupin skupaj s svojimi družinami.

Od leta 2012 je bilo zaradi spopadov in obroča vladnih sil v taborišču ujetih okoli 18.000 civilistov. V začetku letošnjega leta so del taborišča zavzeli skrajneži Islamske države, ki so se spopadli s palestinskimi borci in drugimi sirskimi uporniki, od takrat pa je območje razdeljeno med Islamsko državo, skrajno skupino Fronta Nusra ter pro- in protivladnimi palestinskimi milicami.

Po poročanju televizije Al Manar, ki je v lasti libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, so evakuacijo ustavili, saj bi moral konvoj z uporniki prečkati ozemlje pod nadzorom skrajne uporniške skupine Džajš Al Islam (Vojska islama), katere vodja Zahran Aluš je bil v petek ubit v domnevno ruskem letalskem napadu.

S krajevnimi premirji do končnega miru?
Avtobusi, ki so v petek pripeljali, da bi odpeljali upornike, so se tako morali obrniti in zapustiti območje. Če bi dogovor izpeljali v skladu z načrti, bi to pomenilo velik uspeh za sirskega predsednika Bašarja Al Asada, saj bi tako znova pridobil nadzor nad strateško pomembnim področjem južno od Damaska. Pripadnikom Islamske države bi dogovor omogočil varno pot do središča skrajne skupine v Raki na severu Sirije.

Uporniki so bili prisiljeni skleniti dogovor, saj je bila zaradi vladnega obroča okoli begunskega taborišča prekinjena dostava hrane in humanitarne pomoči, kar naj bi povzročilo stradanje med tamkajšnjim prebivalstvom. Po mnenju organizacije za človekove pravice Amnesty International lahko v tem primeru govorimo o vojnem zločinu.

Omenjeni dogovor je znak krepitve prizadevanj ZN-a in mednarodne skupnosti, da bi prek krajevnih premirij in varnih prehodov za upornike tlakovali pot do končne rešitve za konflikt v Siriji, ki je v skoraj petih letih zahteval več kot 250.000 smrtnih žrtev.

Džajš Al Islam z novim voditeljem
Skupina Džajš Al Islam je medtem sporočila, da so že izbrali novega voditelja, ki bo nasledil ubitega Aluša. Za vodjo so izbrali Isama Al Budanija, 40-letnega nekdanjega poslovneža iz Dume, predmestja Damaska, od koder je prihajal tudi Aluš.

Budani, ki ima vzdevek Abu Hamam, se je Alušu pridružil nekaj mesecev po začetku upora proti vladi sirskega predsednika Bašarja Al Asada leta 2011. Kasneje je postal Alušev namestnik. S svojo skupino sta vzpostavila tabor v Dumi in Vzhodni Guti pri Damasku.

Abu Hamam ima po navedbah nevladnega Sirskega observatorija za človekove pravice močne vezi z mednarodno Muslimansko bratovščino.