Turčija je sicer pretežno muslimanska država, ki pa ohranja svojo sekularno naravo. Zgodovinsko je bil njen glavni zaščitnik vojska. Foto: Reuters
Turčija je sicer pretežno muslimanska država, ki pa ohranja svojo sekularno naravo. Zgodovinsko je bil njen glavni zaščitnik vojska. Foto: Reuters
false
Po izjavi predsednika parlamenta je strasti miril premier Davutoglu. Sekularni in demokratični značaj Turčije ne bo predmet razprave, je zagotovil. Foto: Reuters

V ponedeljek je predsednik parlamenta v Ankari Ismail Kahraman iz vrst vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) pozval, da mora nova turška ustava temeljiti na veri in ne sme vključevati načela sekularizma. Versko ustavo po njegovem mnenju potrebuje muslimanska večina v državi. V torek je sicer pojasnjeval, da se je sekularizem izkoristilo za omejevanje svobode v Turčiji, poroča britanski Independent.

Njegov poziv je v torek sprožil proteste v večjih mestih, policija pa je v Ankari in Carigradu uporabila solzivec in gumijaste naboje, da je razgnala protestnike.

Premier miri in zagotavlja sekularnost
Vzdušje miri turški premier Ahmet Davutoglu. "Sekularizem bo vključen v novo ustavo, ki jo pripravljamo, kot načelo, ki bo državljanom zagotovilo svobodo vere in bo državo postavilo na enako razdaljo od vseh verskih skupin," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal v televizijskem nagovoru.

Premier je zatrdil, da pod vladavino AKP-ja sekularni in demokratični značaj Turčije ne bo predmet razprave.

Atatürk vzpostavil sekularno republiko
Sekularna turška republika je nastala v dvajsetih letih 20. stoletja na ruševinah Otomanskega imperija po zaslugi Mustafe Kemala Atatürka, AKP in predsednik Recep Tayyip Erdogan pa si prizadevata obnoviti vlogo religije v javnem življenju, poroča britanski Independent.

Tako so oblasti razširile versko izobraževanje in dovolile nošnjo naglavne rute tudi na fakultetah in v parlamentu, kar je bilo prej prepovedano.