Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir je ukazal umik iz Hegliga, spornega majhnega obmejnega mesta, okoli katerega leži pomembno istoimensko naftno polje. Nekaj ur pozneje je uradni Kartum, prestolnica Sudana, objavil, da so njegove vojaške sile "po hudih bojih vstopile v Heglig ob 14.20".

Heglig leži na severu, tik ob meji, ki loči državi, a ga jug zahteva zase. Zadnje tri tedne so incidenti prerasli v večje vojaške spopade, ki grozijo, da bodo vsak čas prerasli v splošno vojno, ki visi v zraku že vse od lanske razglasitve neodvisnosti Južnega Sudana.
V treh tednih več kot 300 mrtvih
Po več ostrih spopadih so južnosudanske sile pred 10 dnevi zasedle mesto, nato pa so na severu sprožili protiofenzivo, med katero je imelo glavno besedo letalstvo. Predsednik Kiir je zdaj ukazal umik čez sporno mejo, medtem ko Kartum oznanja vojaško zmago. V tritedenskih spopadih je umrlo več sto ljudi, po oceni opazovalcev Združenih narodov je bilo ubitih okoli 250 severnosudanskih vojakov in do sto južnosudanskih. V spopadih je umrlo tudi 13 civilistov, velika večina jih je pobegnila že na začetku krvavih incidentov.

Glavne točke konflikta med Kartumom in Abujo:
- natančna določitev meje med državama, ena izmed najbolj vročih točk je mesto Heglig;
- vprašanje obmejne pokrajine Abjei, kjer bi morali izvesti referendum, kateri državi želi pripadati;
- pravice državljanov, ki so ostali na napačni strani meje - na jugu je okoli 80 tisoč ljudi s severa, na severa pa je kar do pol milijona ljudi z juga;
- medsebojne obtožbe o podpiranju uporniških skupin;
- tranzitne odškodnine za uporabo naftovodov na severu, ki jih jug zavrača.
Nova soseda, stara sovražnika
Za Sudanom, največjo afriško državo, je pol stoletja krvavih spopadov, v dveh državljanskih vojnah (1955-1972 in 1983-2005) je umrlo kar 2,5 milijona ljudi, več kot pet milijonov pa jih je zapustilo svoje domove. Spopad je grobem potekal na ločnici arabizirani sever - krščansko-animistični jug, glavno gorivo spopada pa so bila bogata naftna polja, ki so glavni kamen spotike tudi zdaj. Šest let po mirovnem sporazumu iz Naivashe je sledil na jugu referendum o neodvisnosti, 9. julija 2011 pa so v Jubi razglasili Republiko Južni Sudan, ki jo je kot prvi priznal Sudan, vseeno pa so odnosi med uradno novima sosedoma, a starima sovražnikoma ves čas na robu vojne.