Byrd je bil med kolegi senator z nadaljšim stažem, na položaju je bil več kot 50 let. V tem času je bil med drugim šest let vodja senatne večine. V predstavniški dom ameriškega kongresa je bil prvič izvoljen 3. januarja 1953, sedem let pozneje pa je postal senator. Rekord kongresnika z najdaljšim stažem je dobil novembra lani, ko je presegel demokrata Carla Haydna, ki je v predstavniškem domu in v senatu služil med letoma 1912 in 1969.

Byrdova zadnja leta v politiki je zaznamovala bolezen, zaradi česar so se pojavljala ugibanja o njegovi morebitni upokojitvi, a Byrd tega ni uresničil. Veljal je za odločnega zagovornika kandidature Baracka Obame leta 2008 za Belo hišo in nasprotnika vojne v Iraku, ki je svaril pred pošiljanjem ameriških vojakov v Afganistan.

Obžaloval oviranje zakona o državljanskih pravicah
Znan je bil tudi po svojih ognjevitih govorih, madež na njegovi dolgi karieri pa je pustilo članstvo v rasistični organizaciji kukluksklan, zaradi česar se je Byrd večkrat opravičil, češ da netoleranca v ZDA nima mesta. Izrazil je tudi obžalovanje, ker je sodeloval pri obstrukciji oziroma filibusterju, ki je za 83 dni leta 1964 odložil sprejetje prelomnega zakona o državljanskih pravicah, ki je odpravil rasno segregacijo. POzneje je postal velik zagovornik državljanskih pravic.

Njegova smrt naj ne bi spremenila demokratske večine v senatu. Guverner Zahodne Virginije Joe Manchin, demokrat, naj bi na mesto Byrdovega naslednika, ki bo do konca odslužil njegov šestletni mandat - ta se izteče leta 2012 - imenoval demokrata.