Ruth Bader Ginsburg je bila na mesto vrhovne sodnice imenovana leta 1993 v času administracije demokratskega predsednika Billa Clintona. Kot najstarejša vrhovna sodnica se ni hotela upokojiti na začetku prvega mandata demokratskega predsednika Baracka Obame, ko so imeli demokrati večino v senatu in bi lahko našli liberalno zamenjavo zanjo. Foto: Reuters
Ruth Bader Ginsburg je bila na mesto vrhovne sodnice imenovana leta 1993 v času administracije demokratskega predsednika Billa Clintona. Kot najstarejša vrhovna sodnica se ni hotela upokojiti na začetku prvega mandata demokratskega predsednika Baracka Obame, ko so imeli demokrati večino v senatu in bi lahko našli liberalno zamenjavo zanjo. Foto: Reuters

"Nacija je izgubila pravnico zgodovinskega pomena. Mi na vrhovnem sodišču smo izgubili drago kolegico. Danes žalujemo v prepričanju, da se bodo prihodnje generacije spominjale Ruth Bader Ginsburg take, kot smo jo mi poznali – neutrudne in odločne zagovornice pravice," je sporočil predsednik vrhovnega sodišča John Roberts.

Kot je še sporočil, je Ginsburgova umrla na svojem domu v Washingtonu, obkrožena z najbližjimi. Sodnica je pred meseci sporočila, da se ji je rak trebušne slinavke ponovil in da se zato znova zdravi s kemoterapijo.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Predsednik ZDA Donald Trump je pokojno sodnico, ki ga je večkrat javno kritizirala, označil za izjemno žensko, nato pa sporočil, da hoče, da se novega vrhovnega sodnika, ki jo bo zamenjal, imenuje "brez odlašanja", kar pomeni, pred koncem njegovega predsedniškega mandata.

Trump, ki je med svojim predsednikovanjem že imenoval dva sodnika (enako kot Obama), se dobro zaveda, da bi še s tretjim sodnikom konservativni struji dal nadzor nad ključnimi odločitvami za več desetletij, saj je položaj dosmrtni.

"Postavljeni smo bili na ta položaj moči in pomembnosti, da bi sklepali odločitve za ljudi, ki so nas tako ponosno izvolili. In za najpomembnejšo odločitev že dolgo velja izbor vrhovnih sodnikov. Imamo to obvezo, brez odlašanja!" je zapisal na Twitterju.

Boj za (konservativnega) naslednika

Razprave o iskanju njenega naslednika so se sicer začele praktično v isti sekundi, ko je zadonela novica o smrti Ginsburgove. Kandidata za vrhovnega sodnika namreč predlaga predsedik, senat pa mora predlog potrditi.

Vodja senatne večine, republikanec Mitch McConnell, ki je leta 2016 po smrti konservativnega sodnika Antonina Scalie preprečil potrjevanje Merricka Garlanda, ki ga je na položaj vrhovnega sodnika imenoval takratni predsednik ZDA Barack Obama, in trdil, da je treba počakati na volitve, je zdaj takoj po novici o smrti Bader Ginsburgove napovedal, da bodo še pred volitvami glasovali o njenem nasledniku.

Demokrati so ogorčeni, pri čemer pa uporabljajo enake argumente proti imenovanju njenega naslednika, kot jih je McConnell leta 2016, ko je zavračal potrjevanje Garlanda.

Oglasila se je tudi republikanska senatorka Lisa Murkowski z Aljaske in zatrdila, da pred volitvami 3. novembra ne bo glasovala za zamenjavo. Predsednik pravosodnega odbora v senatu in Trumpov zaveznik Lindsey Graham iz Južne Karoline pa je dejal, da ceni delo Ginsburgove, vendar pa se še noče opredeliti do imenovanja naslednika.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

V dneh pred smrtjo je Bader Ginsburgova po poročanju ameriškega javnega radia NPR izrazila svoje odločno nasprotovanje temu, da bi njenega naslednika imenoval Trump še pred novembrskimi volitvami. "Moja goreča želja je, da me ne nadomestijo, preden položaj prevzame nov predsednik," je zapisala.

Trumpov demokratski protikandidat na volitvah 3. novembra Joe Biden, se, pričakovano, zavzema, da imenovanje novega sodnika počaka po volitvah.

Šele druga ženska na mestu vrhovne sodnice

Ginsburgova je bila velika borka za državljanske pravice in pravice žensk. Bila je najstarejša ameriška vrhovna sodnica in šele druga ženska, ki je oblekla prestižno haljo. Vrhovna sodnica je bila kar 27 let.

Zaradi aktivizma, strastne argumentacije, izvirnosti misli je dobila pridevnik "notorična" in postala ikona popkulture, krhka dama z ogrlicami, izrazitimi ovratniki in žaboji, eden najbolj prepoznavnih obrazov ameriške javnosti, je za Radio Slovenija poročal dopisnik iz ZDA Andrej Stopar.

Projekcija podobe pokojne sodnice na stavbo ameriškega vrhovnega sodišča. Pred poslopjem so se že ponoči zbrali številni sodničini podporniki. Foto: Reuters
Projekcija podobe pokojne sodnice na stavbo ameriškega vrhovnega sodišča. Pred poslopjem so se že ponoči zbrali številni sodničini podporniki. Foto: Reuters

Dosmrtni mandat

Ameriško vrhovno sodišče ima devet sodnikov, ki so na položaju do svoje smrti, razen če se na lastno željo upokojijo. Sodišče ima že zdaj konservativno večino, s smrtjo Ruth Bader Ginsburg pa je liberalni del sodišča še šibkejši.

Najvišje sodišče v državi ima zadnjo besedo glede sporne zakonodaje, sporov med zveznimi državami in zvezno vlado, predstavlja pa tudi zadnjo možnost za pritožbe na izvedbe smrtnih kazni. Zaradi moči vrhovnih sodnikov in sodnic ter njihovega dosmrtnega mandata potekajo ostri boji med republikanci in demokrati za njihovo imenovanje.

V svojem mandatu je predsednik Trump imenoval dva konservativna vrhovna sodnika, Neila Gorsucha in Bretta Kavanaugha.

Umrla je ameriška vrhovna sodnica Ruth Bader Ginsburg