Izraelska vojska je razdejala Gazo, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967. Foto: Reuters
Izraelska vojska je razdejala Gazo, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967. Foto: Reuters

Poleg predorov naj bi izraelska vojska v leta 1949 ustanovljenem taborišču za ljudi, leto dni prej pregnanih z domov na današnjem ozemlju Izraela, našla tudi raketomete, brezpilotne letalnike in eksplozivne naprave. Magazi velja za eno manjših begunskih taborišč v Gazi. V njem je pred vojno po podatkih Združenih narodov živelo približno 33.000 Palestincev.

Ponoči je Izrael napadel tudi območje Mavasi na zahodni strani mesta Rafa na skrajnem jugu Gaze, kjer Palestinci živijo v začasnih šotorih. V napadu je bilo ubitih 15 ljudi, večinoma žensk in otrok, poroča spletni portal katarske televizije Al Džazira. Vojska naj bi obstreljevala tudi vzhodno stran mesta.

Izrael zavrača izjavo Tanje Fajon

Potem ko je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon v torek za ameriško televizijo CNN dejala, da je Izrael v napadih na Gazo kršil mednarodno humanitarno pravo, so v kabinetu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja to zavrnili, krivdo za vse civilne žrtve v Gazi pa pripisali Hamasu.

Izraelske sile počnejo vse, kar je v njihovi moči, da bi se izognile civilnim žrtvam, vključno z opozarjanjem na napade in zagotavljanjem varnih koridorjev in območij, so za CNN sporočili iz kabineta predsednika izraelske vlade.

Fajon je za oddajo Isa Soares Tonight na televiziji CNN v pogovoru o razmerah v Gazi še izrazila prepričanje, da je svet padel na izpitu človečnosti, in dodala, da je čas za trajno prekinitev ognja.

Dodala je še, da je število smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom v Gazi previsoko, in se znova zavzela za rešitev dveh držav.

Al Džazira medtem poroča, da je bilo najmanj 40 Palestincev ubitih in ranjenih v izraelskem raketnem napadu na stanovanjsko stavbo blizu vhoda v bolnišnico Al Aksa v mestu Deir al Bala v osrednji Gazi. Ubit je bil novinar Ahmed Badir, ki je delal za medij Al Hadaf, je sporočil vladni medijski urad v Gazi. Urad je dodal, da je izraelska vojska območje pred tem označila za "varno".

Al Džazira poroča, da je Izrael v zadnjih treh mesecih v Gazi ubil več kot 100 palestinskih novinarjev.

V zadnjem dnevu je Izrael ubil najmanj 147 ljudi. Vladni medijski urad je svet pozval, naj "zaustavi genocidno vojno proti civilistom".

Število smrtnih žrtev med Palestinci v Gazi je po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje v torek naraslo na 23.210, večinoma žensk in otrok. Poleg tega je bilo na palestinski strani v več kot treh mesecih izraelske ofenzive v enklavi ranjenih 59.167 ljudi, številni so pohabljeni, med njimi veliko otrok.

Ubiti štirje reševalci

Palestinski Rdeči polmesec je sporočil, da so bili v izraelskem napadu na njihovo reševalno vozilo na cesti Salah al Din blizu mesta Deir al Bala ubiti njihovi štirje reševalci.

Palestinski Rdeči polmesec je še sporočil, da je Izrael od 7. oktobra ubil 11 članov njihovega zdravstvenega osebja, osem med delom, preostale pa doma ali drugje. Še 29 jih je bilo ranjenih.

Uničenih je tudi 14 njihovih reševalnih vozil, 19 pa huje poškodovanih. Napadenih je bilo tudi 15 prostorov in centrov Rdečega polmeseca.

Član izraelskega vojnega kabineta Beni Ganc je dejal, da Hamas več ne vlada v Gazi. "Moramo nadaljevati, če bi se ustavili, bi Hamas povrnil nadzor," je dejal. "Dejavnosti v Gazi se bodo dolgo nadaljevale," je še rekel Ganc in dodal: "Varnost v Gazi bo ostala v naših rokah." Gaza je sicer pod izraelsko okupacijo od leta 1967.

WHO preklical še eno dobavo zdravstvene pomoči

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je preklicala še eno načrtovano dobavo zdravstvene pomoči Gazi zaradi varnostnih pomislekov.

Generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je dejal, da je bila to šesta preklicana misija v severni Gazi, ker niso dobili potrebnih varnostnih zagotovil od Izraela. Zadnji obisk WHO-ja na severu Gaze je bil 26. decembra.

"Intenzivno bombardiranje, omejitve gibanja, pomanjkanje goriva in prekinjene komunikacije WHO-ju in našim partnerjem onemogočajo, da dosežemo tiste, ki potrebujejo pomoč," je dejal Adhanom Ghebreyesus.

Izrael je pozval, naj odobri dostavo humanitarne pomoči.

Po izraelskih napadih v Gazi ostajajo le ruševine. Foto: Reuters
Po izraelskih napadih v Gazi ostajajo le ruševine. Foto: Reuters

Podpredsednik izraelskega parlamenta: Gazo in njene ljudi je treba zažgati

Član vladajočega Likuda in podpredsednik izraelskega parlamenta Nisim Vatur je medtem dejal, da bi bilo treba "Gazo in njene ljudi zažgati", a se je pozneje popravil in pojasnil, da je mislil "odpravo teroristov, ki so še ostali v Gazi", potem ko so bili po njegovih besedah vsi prebivalci že zdavnaj evakuirani na jug.

Medtem je vnovič pozval k požigu Gaze. Prepričan je, da so izraelske sile že zdavnaj evakuirale vse nedolžne civiliste s severa Gaze. Tiste, ki so ostali, pa bi bilo treba uničiti, je še dodal med gostovanjem na eni od izraelskih radijskih postaj. "Ostalo jih je še 100.000. Ne smilijo se mi tisti, ki so še vedno tam. Moramo jih uničiti," je še dodal po poročanju izraelskega časopisa Times of Israel.

Njegove izjave so izzvale ogorčenje tudi zato, ker jih je izrekel le dan pred začetkom obravnave tožbe, ki jo je Južna Afrika vložila na Meddržavnem sodišču in v kateri Izrael obtožuje genocidnih dejanj nad Palestinci.

Sorodna novica Renato Podbersič: Po vojni v Gazi nič več ne bo, kot je bilo

Na severu Gaze, ki je bil prva tarča izraelskih kopenskih operacij, je še vedno ostalo približno 800.000 Palestincev, čeprav je Izrael opozarjal civiliste, naj se premaknejo s severa na jug in se tako izognejo izraelskim napadom, ki potekajo na vsem okupiranem ozemlju.

Tiskovni predstavnik ministrstva za zdravje v Gazi Ašraf Al Kudra je povedal, da je Izrael prebivalce na severu Gaze obsodil na smrt zaradi katastrofalnega stanja v tamkajšnjih bolnišnicah. "Zdravstveni sistem na območju Gaze se vseskozi sesuva zaradi nenehnega bombardiranja in pomanjkanja medicinske pomoči," je pojasnil.

Na Meddržavnem sodišču (ICJ) bo v četrtek in petek javna obravnava v tožbi Južne Afrike, ki Izrael obtožuje genocidnih dejanj nad Palestinci med tri mesece trajajočo vojno s Hamasom v Gazi. Južna Afrika bo svoje argumente v palači miru v Haagu predstavila v četrtek, Izrael pa v petek.

ICJ o tožbi Južne Afrike

Južna Afrika v tožbi, ki jo je vložila konec decembra lani, Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. V tožbi je Pretoria med drugim navedla, da Izrael deluje z namenom uničenja Palestincev v Gazi kot dela širše palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine.

Javno zaslišanje v četrtek in petek bo potekalo o zahtevi Južne Afrike za uvedbo začasnih ukrepov, ki jih lahko sprejme sodišče. Med drugim je Južna Afrika sodišče pozvala, naj odredi ustavitev izraelske ofenzive v Gazi, sprejetje ukrepov za preprečitev genocida nad Palestinci, ustavitev prisilnega razseljevanja prebivalcev Gaze ter zagotavljanje dostopa do humanitarne pomoči.

Južna Afrika je sodišče pozvala, naj sprejme začasne ukrepe za "zaščito pred nadaljnjo, hudo in nepopravljivo škodo" palestinskemu ljudstvu in zagotovi, da bo Izrael spoštoval svoje obveznosti v skladu s konvencijo ZN-a o genocidu.

Več kot 800 strokovnjakov s področja mednarodnega prava in študij genocida ter povezanih področij je tožbo Južne Afrike zoper Izrael pred ICJ-jem označilo za "korak v smeri nujnega premirja v Gazi in pravičnosti v Palestini".

Konec apartheida v Južni Afriki so označili za "pomemben dosežek v svetovnem boju proti rasizmu, diskriminaciji in kolonialni podreditvi". Opozorili pa so, da je ta boj nedokončan, kot je dejal Nelson Mandela, "brez celovitega uničenja apartheida po svetu in v Palestini".

Pretoria pri tem navaja, da se zaveda "posebne teže odgovornosti" pri obtožbi Izraela. Vendar poudarja, da noben napad ne more upravičiti domnevnih kršitev konvencije in da ima Izrael kot podpisnik obveznost, da prepreči genocid.

Izrael se je na obtožbe odzval z zgroženostjo in jih zavrnil. Premier Benjamin Netanjahu je pretekli teden dejal, da je Izrael v vojni v Gazi pokazal "moralo brez primere".

Tožbo Južne Afrike glede genocida v Gazi so pretekli teden zavrnile tudi ZDA. Tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby je tožbo označil za kontraproduktivno in neutemeljeno. Da ZDA v Gazi ne vidijo dejanj, ki bi jih lahko opisali kot genocidna, je dejal govorec ameriškega zunanjega ministrstva Matthew Miller.

Slovenija bo z zanimanjem prisluhnila tožbi

Večina zahodnih držav do zdaj ni oblikovala jasnega stališča do južnoafriške tožbe. Slovenija na tožbo gleda z velikim zanimanjem, je v ponedeljek na Radiu Slovenija dejal vodja slovenske misije v Varnostnem svetu ZN-a Samuel Žbogar. Tožbo je označil za pomembno, več pa bo Slovenija povedala po prvi obravnavi pred Meddržavnim sodiščem.

Gibanje za pravice Palestincev medtem Slovenijo poziva, naj se tožbi pridruži, njihovemu pozivu se je pridružilo tudi več slovenskih kulturnikov.

ICJ, najvišji sodni organ ZN-a, odloča o sporih med državami in se pogosto zamenjuje z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), prav tako s sedežem v Haagu, ki preganja vojne zločine posameznikov. Čeprav so odločitve ICJ-ja za države zavezujoče in se nanje ni mogoče pritožiti, pa sodišče svojih sodb ne more uveljaviti oziroma ne more prisiliti države, da jih izvaja.

ICJ je na primer Rusiji marca 2022 odredil, naj nemudoma ustavi invazijo v Ukrajini. Sodišče bi teoretično lahko odredilo Izraelu, naj ustavi napad, vendar je malo verjetno, da bi Izrael sodbo upošteval.

Šotorsko naselje za razseljene Palestince, ki so se zatekli v Rafo na jugu Gaze. Foto: Reuters
Šotorsko naselje za razseljene Palestince, ki so se zatekli v Rafo na jugu Gaze. Foto: Reuters

ICC preiskuje izraelske napade na novinarje

Mednarodno kazensko sodišče je v torek potrdilo, da preiskuje morebitne zločine proti novinarjem od začetka vojne v Gazi, kjer je bilo ubitih najmanj 79 novinarjev. Pritožbo na sodišče je novembra lani vložila organizacija Novinarji brez meja (RSF), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

RSF je novembra sporočil, da so vložili pritožbo na sodišče, ker gre pri ubitih novinarjih v Gazi za vojne zločine.

V pisarni tožilca Karima Kana so zagotovili RSF-ju, da bodo v okviru preiskave dogajanja na palestinskih območjih preučili tudi zločine proti novinarjem.

Od začetka izraelskih napadov na Gazo pred več kot tremi meseci je bilo ubitih najmanj 79 novinarjev in zaposlenih v medijih, med njimi so večinoma Palestinci, je razvidno iz podatkov Odbora za zaščito novinarjev (CPJ).

Katarska televizija Al Džazira je ravno v nedeljo sporočila, da sta bila v izraelskem raketnem napadu na avtomobil v Gazi ubita dva njihova novinarja. Televizija trdi, da je bil napad izveden ciljno.

Izraelska vojska je v odgovor sporočila, da so zadeli "terorista, ki je upravljal zračno plovilo, ki je predstavljalo grožnjo", in da so se zavedali, da sta bila med napadom v istem vozilu še dva druga osumljenca.

Po zadnjem napadu so tudi iz Združenih narodov sporočili, da so zaskrbljeni zaradi visokega števila mrtvih med novinarji in zaposlenimi v medijih v Gazi.

Blinken med srečanjem z Abasom v Ramali na okupiranem Zahodnem bregu. Foto: Reuters
Blinken med srečanjem z Abasom v Ramali na okupiranem Zahodnem bregu. Foto: Reuters

Blinken: ZDA podpirajo ustanovitev palestinske države

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je medtem ob srečanju s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom v Ramali na Zahodnem bregu pod izraelsko okupacijo znova potrdil, da ZDA podpirajo konkretne ukrepe za ustanovitev palestinske države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ponovil je tudi stališče Washingtona, da mora palestinska država obstajati poleg Izraela, v obeh pa morata biti mir in varnost, je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Miller.

Blinken je tudi vztrajal, da bi morali vse davke Palestincev, ki jih pobere Izrael, sistematično prenesti na palestinsko upravo v skladu z veljavnimi sporazumi. Izrael že več let zadržuje del teh sredstev, zaradi česar ima palestinska uprava finančne težave.

V pogovorih z Abasom je Blinken omenil tudi povečano nestabilnost na Zahodnem bregu, kjer je bilo v zadnjih mesecih v racijah izraelske vojske ali napadih judovskih naseljencev ubitih več sto Palestincev.

Blinken, ki je od prejšnjega tedna na maratonski bližnjevzhodni turneji, že četrti od začetka vojne v Gazi, bo danes obiskal še Bahrajn. O možnostih preprečitve dodatnega zaostrovanja vojne v Gazi bo Blinken po napovedih govoril s kraljem Hamadom bin Iso Al Kalifo. V Bahrajnu imajo ZDA ameriško oporišče in sedež pete ameriške flote.