Slovesnosti v Kumrovcu se bo udeležilo tudi kar nekaj Slovencev. Foto: BoBo
Slovesnosti v Kumrovcu se bo udeležilo tudi kar nekaj Slovencev. Foto: BoBo
Rojstna hiša Josipa Broza - Tita v Kumrovcu. Foto: BoBo
Titove kipe so po Sloveniji večinoma odstranili, ostal pa je denimo njegov kip v Velenju. Foto: BoBo

Pod geslom "Bratstva in enotnosti je konec, prišel je čas, da bi se spoznali" bodo v Kumrovcu organizirali dvodnevni kulturni in zabavni program ob 25. maju, ki so ga v nekdanji Jugoslaviji praznovali kot dan mladosti in Titov rojstni dan.


V glasbenem delu programa bo nastopil znani koprski glasbenik in aktivist Marko Brecelj, pa tudi skupina The Ghen iz Bistrice ob Sotli.
Organizatorji v soboto načrtujejo tudi nagovore pred rojstno hišo nekdanjega jugoslovanskega voditelja, obiskovalci pa bodo imeli priložnost obiskati poslopja nekdanje politične šole, spominskega doma in Titove vile Kumrovec, kot tudi okolico, kamor se bodo lahko odpravili "po poteh Titovega otroštva".

Poleg koncertov izvajalcev iz Slovenije, Francije, BiH-a in Hrvaške, ki bodo potekali oba večera, bodo predvajali tudi dokumentarni film "Cinema Komunisto" srbske režiserke Mile Turajlić.
Vsakoletne kontroverznosti
Letošnjo proslavo organizirajo Društvo mladih antifašistk in antifašistov Zagorje, Društvo Josip Broz Tito, lokalni Forum mladih SDP in društvo Gokul, program pa podpirajo tudi lokalne oblasti in Terme Tuhelj.

Proslave Titovega rojstnega dneva v Kumrovcu vsako leto privabijo več tisoč privržencev nekdanjega jugoslovanskega voditelja iz različnih delov nekdanje Jugoslavije. Prireditev pa tudi vsako leto znova spodbudi številne razprave o zgodovinski vlogi Josipa Broza, ki je vodil Jugoslavijo od konca druge svetovne vojne do leta 1980, ko je umrl.

Novi predsednik največje hrvaške opozicijske stranke, HDZ, Tomislav Karamarko, ki je bil v času Jugoslavije označen za "kleronacionalista", je med kampanjo pred nedeljskimi strankarskimi volitvami dejal, da ne bo dovolil, da bodo v "Kumrovcu raztegovali harmonike in peterokrake zvezde".
Tito in njegova doba
Josip Broz se je rodil 7. maja 1892 kot sedmi izmed 15 otrok hrvaškega očeta Franja Broza in slovenske matere Marije, rojene Javeršek. Leta 1934 je postal član politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, leta 1941 pa kot vrhovni komandant NOV-ja Jugoslavije pozval jugoslovanske narode na oborožen boj proti nacistom. Tito je imel s svojimi partizani velikanski prispevek v boju proti Hitlerjevemu fašizmu in nacizmu, kar so mu priznavali vsi veliki svetovni državniki in vojaški poveljniki.

Leta 1953 je postal dosmrtni predsednik SFRJ-ja in mnogi mu pripisujejo zasluge, da je 35 let držal skupaj narode v etnično mešani Jugoslaviji, po drugi strani pa ga imajo številni za vojnega zločinca, ki se je po vojni znesel nad drugače mislečimi. Prav zaradi te točke je danes ime "Tito" zaznamovano, večino njegovih kipov so odstranili, ulice pa preimenovali. V Sloveniji je ustavno sodišče lani razveljavilo odlok Mestne občine Ljubljana o poimenovanju Titove ceste.