FAO poudarja povezavo med prehransko varnostjo in migracijami. Foto: EPA
FAO poudarja povezavo med prehransko varnostjo in migracijami. Foto: EPA
Lakota v Etiopiji
Lakoto povzročajo tudi podnebne spremembe in konflikti. Foto: Reuters

Letošnji 16. oktober, svetovni dan hrane, je FAO posvetil odnosu med migracijami in prehransko varnostjo. Z opozarjanjem na to tematiko želi organizacija ZN-a opozoriti na pomen vlaganj v kmetijstvo in razvoj podeželja, kar lahko po njenem prepričanju bistveno pripomore k zmanjšanju strukturnih vzrokov za migracije.

V zadnjih letih je bilo na svetu izjemno veliko mednarodnih migrantov. V letu 2015 jih je bilo 244 milijonov oziroma največ od druge svetovne vojne. Bistveno večje je število notranje razseljenih, in sicer 763 milijonov. Glavna razloga za migracije in razseljevanje sta oboroženi konflikti in politična nestabilnost.

Poleg podnebnih sprememb so konflikti tudi med razlogi za naraščajočo lakoto in revščino, kar je glavna ugotovitev poročila o stanju prehranske varnosti za leto 2017.

Koncept prehranske varnosti je v ospredju slovenske pobude za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel v okviru OZN-a. Slovenija želi s pobudo svetovni javnosti čim bolj približati pomen čebel in drugih opraševalcev za človeštvo, predvsem pri zagotavljanju prehranske varnosti in preprečevanju lakote ter ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti.

Lačen vsak deveti Zemljan
V zadnjih dveh letih se je torej število lačnih ljudi na svetu povečalo s 777 milijonov na 815 milijonov. "To pomeni, da je lačen vsak deveti Zemljan, in to dve leti po sprejetju nove svetovne razvojne agende, v kateri smo se države zavzele za odpravo lakote in ekstremne revščine do leta 2030," so pred svetovnim dnevom hrane poudarili na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

FAO ocenjuje, da 60 odstotkov lačnih živi v državah, ki so prizadete zaradi oboroženih konfliktov. Številni spori se odvijajo na podeželju, uničujejo kmetijstvo ter prepotrebne naravne vire za osnovno preživetje najbolj ranljivih prebivalcev, ki so tako izpostavljeni lakoti oziroma negotovi preskrbi s hrano. Zato večina zapusti svoje domove ter se pridruži drugim migrantom oziroma prebežnikom.