Protivladni protestniki so se že v četrtek odpravili na ulice grške prestolnice, kjer so izražali nasprotovanje strogim varčevalnim ukrepom, ki so nujen pogoj za obsežno denarno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Brez pomoči Grčija ni sposobna sanirati svojega gromozanskega dolga, ki znaša 300 milijard evrov.

Nekaj sto protestnikov se je skušalo prebiti v poslopje finančnega ministrstva, a jim je to preprečila policija, ki je uporabila tudi solzivec. Protestniki so se spopadli tudi pred parlamentom. Za soboto so napovedani novi in še večji protesti, v sredo pa bo potekala še splošna stavka.

Papandreu je v nagovoru poslancem dejal, da je v trenutku, ko zaradi vladnih varčevalnih ukrepov državo pretresajo socialni nemiri, najpomembneje zagotoviti preživetje države. "Danes je najpomembnejše preživetje države, to je naša rdeča nit," je dejal premier, ki je poudaril nujnost ukrepov za prihodnost, da bodo lahko stali na svojih nogah. "To je patriotska odgovornost, ki jo bomo sprejeli ne glede na politične stroške," je zagotovil Papandreu.

Kmalu dogovor o pomoči
Po nekaterih ocenah naj bi Grčija v prihodnjih treh letih potrebovala do 120 milijard evrov pomoči. V prvem letu naj bi države članice evrskega območja zagotovile 30 milijard evrov pomoči, IMF pa med 15 in 25 milijardami. Do sredine maja mora grška vlada zbrati okoli 11,5 milijarde evrov, v letošnjem letu pa za kritje dolga in proračunskega primanjkljaja potrebuje okoli 54 milijard evrov.

Pogajanja med predstavniki grške vlade in Evropske komisije, IMF-a ter Evropske centralne banke naj bi prešla v sklepno fazo, tako da lahko dogovor pričakujemo v naslednjih 24 urah. Vse bolj verjetno je, da se bodo konec tedna srečali tudi finančni ministri članic območja evra in skušali doreči podrobnosti mehanizma posojil evroskupine ter IMF-a.

IMF od grške vlade zahteva dvig davka na dodano vrednost, ukinitev regresa in dodatka za letni dopust pri upokojencih in zaposlenih v javni upravi ter zamrznitev rasti plač za prihodnja tri leta. Med drugimi pogoji naj bi bil dvig starostne meje za upokojitev od zdajšnjih povprečnih 53 let na 67.

Premier je obljubil, da bo vlada skušala zaščititi najšibkejše skupine prebivalcev, saj ti ne bi smeli trpeti zaradi varčevalnih ukrepov. Napovedal je, da bodo denar še vedno namenjali za zdravstveno oskrbo, vendar pa bo treba izkoreniniti korupcijo v tem sektorju.