Grška prestolnica je že bila prizorišče protestov proti varčevalnim ukrepom. Napoveduje se jih še več. Foto: EPA
Grška prestolnica je že bila prizorišče protestov proti varčevalnim ukrepom. Napoveduje se jih še več. Foto: EPA
Grčija
Grčija bo potrebovala do 120 milijard evrov pomoči. Foto: Reuters
George Papandreu
Vlada grškega premierja Georgea Papandreua bo morala sprejeti težke in nepriljubljene ukrepe. Foto: Reuters
Grčija bo zategnila pas

Predstavniki grških sindikatov so sporočili, da je Mednarodni denarni sklad (IMF) Grčiji naložil, da zviša davke na prodajo, ukine bonuse na plače v javnem sektorju in sprejme triletno zamrznitev plač.

Predstavniki IMF-a, Evropske unije in Evropske centralne banke se v Atenah z grško vlado pogajajo o finančni pomoči Grčiji, ki bi bila lahko najvišja v zgodovini. Pogajanja naj bi se končala v nekaj dneh, vpleteni pa upajo, da bodo s pomočjo preprečili "potopitev" drugih šibkih evropskih držav. Napovedano bližanje koncu pogajanj je bilo dovolj, da so evropske borze po nekaj dneh padcev zaznale rast, evro pa si je nekoliko opomogel v primerjavi z dolarjem.

Nasprotovanje Berlina zaradi resnosti krize vse tišje
Nemčija najglasneje izraža svoje pomisleke o pomoči Grčiji, ki je v preteklosti z napačnimi podatki o stanju svojega gospodarstva in javnih financ zavajala svoje evropske partnerice. Berlin v zameno za finančno pomoč zahteva stroge proračunske varčevalne ukrepe. Nemško nasprotovanje se je nekoliko zmanjšalo, ko je postalo jasno, da bi grške težave lahko resno ogrozile evro in otežile okrevanje evropskih gospodarstev po svetovni gospodarski in finančni krizi.

Sveženj pomoči naj bi bil po besedah nemških politikov vreden od 100 do 120 milijard evrov v prihodnjih treh letih in ne 45 milijard evrov v letu 2010, kot so sprva načrtovali. Nekaj denarja naj bi prispeval IMF, večino pa članice evroobmočja, čeprav se številne med njimi spopadajo s svojimi težavami in ni povsem jasno, kako bodo lahko pomagale.

S pomočjo "prostor za dihanje"
Finančna pomoč bo po besedah evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna dala Grčiji "dovolj prostora za dihanje" in zaščite pred pritiski finančnih trgov, da bo lahko odločno zagotovila ponovno vzpostavitev vzdržnosti javnih financ in preusmerila gospodarstvo nazaj na pot trajnostne rasti.

Rehn je poudaril, da ta "vaja" ni samo zaradi Grčije, temveč za vsako članico območja evra in njihove državljane, za zaščito finančne stabilnosti v Evropi in svetu, kar je ključno za gospodarsko okrevanje, stalno rast in zaposlovanje.

Sindikati: Nepravični ukrepi
"Vemo, da je dogovor že skoraj sklenjen," se je pritožil generalni sekretar enega izmed sindikatov, ki predstavlja delavce v javnem sektorju, po srečanju z grškim premierjem Georgeem Papandreuem. "To bo močno prizadelo ljudi in kar je še slabše, nepravično," je pristavil Ilias Iliopoulos.

"Takojšnji skrajni ukrepi bodo močan most do velikih sprememb, zagotovili bodo življenje vsakega državljana in prinesli dinamično rast v pravičnejši družbi. Naredili bomo vse, kar je potrebno, da rešimo državo," je po srečanju povedal premier.

Bodo vplivni grški sindikati in vojska uslužbencev javnega sektorja sprejeli grenko zdravilo, ki ga bo morala Grčija oziroma grški delavci vzeti, če želijo, da država okreva? Sindikati so v zadnjih tednih izvedli že več stavk, napovedane so tudi za prihajajoče dni. Nasprotovanje delavcev bi lahko ogrozilo izvajanje novih varčevalnih ukrepov.

Večina Grkov napoveduje nemire
"To je katastrofa. Vlada je prestopila mejo. Tako ne moremo živeti. Z vsemi močmi se bomo uprli tem ukrepom, to je bitka za naše preživetje," je napovedala ena izmed uslužbenk javnega sektorja. Javnomnenjske ankete kažejo, da večina Grkov nasprotuje vpletenosti EU-ja in IMF-a, kar dve tretjini jih verjameta, da bodo v državi nemiri.

Grčija bo zategnila pas