Proces vključuje tudi vlado sirskega predsednika Bašarja Al Asada, katerega usoda pa v resoluciji ni omenjena. Resolucija v New Yorku potrjuje in formalno blagoslavlja delo držav, ki so z dunajskim procesom pripeljale diplomatska prizadevanja do točke, ko se lahko Asadov režim začne neposredno pogajati z raznovrstno opozicijo in še bolj raznolikimi uporniki.

ZDA in Rusija usklajene in na isti strani
Neizprosna realnost Združenih narodov oziroma Varnostnega sveta je njegova neučinkovitost zaradi veta stalnih članic. V nasprotju s številnimi dosedanjimi predlogi resolucij, tudi o Siriji, ki so ostale zgolj na papirju, so tokrat ZDA in Rusija na istem bregu. Ruski predsednik Vladimir Putin je v dokumentarnem filmu, ki bo na ruskih televizijah objavljen v nedeljo, dejal: "Glede krize v Siriji, lahko sodelujemo tako s predrsednikom Asadom, kot z Američani. Nedavno sem o tem govoril s predsednikom Obamo, kot tudi z našimi prijatelji iz Savdske Arabije ter drugimi arabskimi državami."

Resolucija, ki jo je soglasno podprlo vseh petnajst članic, je torej posledica nove politične realnosti v Siriji po ruskem vojaškem posredovanju. Po skoraj petih letih kategoričnih zahtev, da je pogoj za mirovni proces odhod sirskega predsednika Asada z oblasti, je Washington, vsaj začasno, popustil. Ameriški državni sekretar John Kerry je pred dnevi v Moskvi dejal, da Asadova usoda za zdaj ni ključna in kompromis v New Yorku je postal mogoč.

Kako nadzorovati predvideno premirje?
Resolucija je formalni začetek mirovnega procesa v Siriji: sklep Varnostnega sveta generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Munu naroča, naj skliče predstavnike opozicije in vlade na formalna pogajanja o politični tranziciji.

Kdo je terorist in kdo ne?
Besedilo se v tem trenutku sliši zelo optimistično, vojne v Siriji je vse prej kot konec, in kar je bistveno, vpletene sile se morajo šele uskladiti, kdo naj bi sodeloval v mirovnem procesu. Ključna je definicija terorističnih skupin, ki še ni usklajena. Jordanija kot določena koordinatorka mora šele uskladiti mnenja o tem, kdo je terorist in kdo ni, natančneje, kdo bo sploh lahko sedel za zeleno mizo.

Resolucija določa, da naj vzporedno s pogajanji tečejo tudi prizadevanja za prekinitev ognja, Ban Ki Mun mora v mesecu dni predlagati način za nadzor nad sklenjenim premirjem. Pomembno določilo - prekinitev ognja ne velja za ofenzivne ali defenzivne operacije proti teroristom.

IS in Nusra ostajata legitimni tarči
Resolucija priznava, da mirovni proces vojne v Siriji ne bo rešil, ker teroristične skupine, kot sta samooklicana Islamska država (IS) in Fronta Nusra (sirska veja Al Kaide), v njem ne bodo sodelovale.

Pred glasovanjem v Varnostnem svetu so zunanji ministri 17 držav razpravljali o tem in vsaka je dala svoj seznam terorističnih organizacij. Jordanija je sporočila, da so nekateri podali seznam z desetimi, drugi s 15, tretji pa kar z 20 organizacijami.

Glavna težava - status dominantnih salafistov
Opredelitev preostalih milic in vojaških skupin kot (ne)terorističnih pa bo ključna za uspeh procesa, saj na uporniški strani dominirajo islamisti različnih odtenkov, pri čemer sta največji posamični skupini jasno opredeljeni kot salafistični: to sta Vojska islama (Džaiš al Islam), ki prevladuje v predmestjih Damaska, in Gibanje svobodnih mož Levanta (Ahrar al Šam), ki je najštevilčnejša uporniška skupina na severu Sirije.

Obe skupini sta sicer sodelovali na nedavni konferenci v Riadu, kjer je Savdska Arabija poenotila tako politično kot vojaško opozicijo, pri čemer je bil sestavljen 34-članski odbor, ki bo vodil pogajanja v njihovem imenu. A v Riadu ni bilo vojaško močnih sirskih Kurdov, ki v vojni ubirajo tretjo pot in hkrati uživajo podporo tako ZDA kot tudi Rusije.

Do konca leta 2017 izpeljati volitve
Pogajanja se bodo po Kerryjevih besedah začela sredi januarja, v šestih mesecih bi morala nastati verodostojna in vključujoča vlada, ki bo pod nadzorom Združenih narodov nato v 18 mesecih pripravila svobodne in poštene volitve.