Po ocenah Organizacije ZN-a za hrano (FAO) se je prvič po letu 1995 v svetu lakota zmanjšala, potem ko se je v zadnjem letu število podhranjenih zmanjšalo za skoraj deset odstotkov. Če je bilo lani po svetu lačnih 1,023 milijarde ljudi, je letos to število padlo na 925 milijonov, kar pomeni 9,6 odstotka manj.

Dve tretjini lačnih živi v sedmih državah: Bangladešu, na Kitajskem, v Demokratični republiki Kongo, Etiopiji, Indiji, Indoneziji in v Pakistanu. Kot regija ima največ podhranjenih prebivalcev podsaharska Afrika, kjer jih zaradi pomanjkanja hrane trpi okoli 30 odstotkov.

Veliko število lačnih kaže, da je svet še daleč od uresničitve cilja, ki so si ga leta 1996 zadali na svetovnem vrhu o hrani - zmanjšanje števila lačnih na 400 milijonov ljudi do leta 2015.

Število lačnih po svetu je naraščalo več kot desetletje in zaradi svetovne gospodarske krize doseglo vrhunec leta 2009, a je predvsem izboljšani in ugodnejši gospodarski položaj, še posebej v državah v razvoju, prinesel prvo zmanjšanje lakote v zadnjih 15 letih.

Toda cene hrane še vedno ostajajo nad ravnjo izpred krize, kar negativno vpliva na dostop do hrane pri najranljivejših ljudeh in ogroža nadaljnji boj proti lakoti. Vseeno je FAO že večkrat zagotovil, da ne pričakuje ponovitve črnega scenarija krize s hrano zaradi visokih cen med letoma 2007 in 2008.

Zalog je dovolj
"Vladam svetujemo, naj upoštevajo temelje trgov, tam je dovolj zalog, dovolj obetov za prihodnost," je dejal generalni direktor organizacije Jacques Diouf med konferenco o lakoti po svetu na sedežu v Rimu in opozoril, da ni nobenega razloga za preplah in začetek pospešenega kupovanja hrane.

Eden izmed zadnjih primerov nemirov zaradi visokih cen hrane je Mozambik, kjer je bilo na začetku meseca v protestih zaradi napovedanega 30-odstotnega zvišanja cene kruha, ki naj bi bilo posledica višjih cen pšenice na svetovnih trgih, ubitih 13 ljudi. Zaradi protestov je vlada nato umaknila svoj ukrep.

Kljub nekaterim posameznim primerom nestabilnosti zaradi naraščanja cen hrane je FAO prepričan, da se kriza izpred dveh let ne bo ponovila, saj je bilo v zadnjih dveh letih dovolj pridelka in so današnje razmere na trgih drugačne.

Pomirjujoče izjave iz Rima so sledile, potem ko je vodja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) posvaril, da bodo uničujoče poplave v Pakistanu in katastrofalna suša v Rusiji sprožile prehransko krizo, ki bi lahko ogrozila najrevnejše ljudi.

FAO v svojem poročilu še ugotavlja, da so nujno potrebne globlje strukturne reforme, saj kljub pešanju finančne krize in krize s hrano za lakoto še vedno trpi skoraj milijarda ljudi.

Zato pozivajo vlade, da podprejo povečana vlaganja v kmetijstvo, podprejo in razširijo programe socialne pomoči ter podprejo dejavnosti revnega prebivalstva v mestih in na podeželju, ki jim prinaša dohodek.