Na določene trenutke je Kijev še vedno videti kot pravo vojno območje. Foto: Reuters
Na določene trenutke je Kijev še vedno videti kot pravo vojno območje. Foto: Reuters
Vlasta Jeseničnik
Vlasta Jeseničnik, ki se vsak dan pomeša med protestnike, je poročala tudi, da so se po Kijevu razširile govorice, da bi lahko predsednik Janukovič kmalu razglasil izredne razmere. Foto: MMC RTV SLO
Protesti v Ukrajini se širijo
Nelagodno premirje po krvavi noči v Kijevu
Krvavi protesti v Ukrajini
V Ukrajini prve žrtve protestov

V Ukrajini po 36 urah navideznega premirja med vladno stranjo in opozicijo spet vre. Protestniki so se ponoči znova spopadli s policijo, še pred ponovnim izbruhom nasilja in spopadov pa smo se v petek pogovarjali z RTV-jevo dopisnico Vlasto Jeseničnik, ki dogajanje v Kijevu že nekaj dni spremlja na kraju samem.

Kakšno je razpoloženje v Kijevu? Na ulicah je na desettisoče protestnikov, središče Kijeva je, kot lahko vidimo in kot ste poročali tudi vi, skoraj vojno območje, vse v mestu in državi je v znamenju protestov. Kako vi kot tuja novinarka in kot dobra poznavalka razmer doživljate dogajanje?
Protestniki na Trgu neodvisnosti in Ulici Gruševskega, kjer so v zadnjih dneh divjali spopadi med pripadniki posebnih enot Berkut in protestniki, so po zadnjih neuspešnih pogajanjih med predstavniki opozicije in predsednikom Janukovičem jezni, razočarani, besni. Ponoči sem govorila z ljudmi, ki so iz vreč s snegom, kosov železa, lesa, zažganih avtomobilov gradili barikade in se pripravljali na nove spopade. Najbolj radikalno nastrojeni protestniki, med njimi so predvsem mladi, so mi povedali, da so se pripravljeni z Berkutom spopasti z golimi rokami, končati, kot pravijo, agonijo in Janukoviča vreči z oblasti. Ljudje so siti vsega, izgubljajo potrpljenje. Protestniki na Ulici Gruševskega, kjer sta bila pred dnevi v spopadih ubita mlada moška, so dobro organizirani, so tudi iznajdljivi. Njihovo orožje ostajajo granitne kocke, zažigalne steklenice, palice, za ščite uporabljajo prometne znake ali kose oglasnih panojev, naredili so tudi katapulte, s katerimi mečejo "molotovke" in kamne. Vprašala sem jih, kdo jih vodi, kdo jim daje ukaze, kdo jih uri za spopade z Berkutom. Pravijo, da so se organizirali sami in da se v spopadih hitro učijo. Nekateri za nastale razmere začenjajo kriviti tudi voditelje opozicije, ki je po njihovem mnenju neodločna in ker se še vedno pogaja z Janukovičem, medtem ko pripadniki Berkuta pretepajo ljudi, iz bolnišnic v pripore odvažajo ranjence, se izživljajo nad priprtimi.

Kaj pa samo poročanje, imate dostop do vseh strani in prizorišč protestov, ali je vaše delo na kakršen koli način oteženo? Se kdaj počutite ogroženo?
Ko s snemalcem snemava, naju pogosto sprašujejo, za katero televizijo delava. Zelo nezaupljivi so do ruskih medijev in domačih, državnih medijev, ker po njihovem mnenju izkrivljajo dogodke, ker lažejo. Kot sem že omenila, so protestniki v središču Kijeva zelo dobro organizirani. Trg neodvisnosti se je spremenil v mestece šotorov, lesenih hišk, v katerih nekaj tisoč ljudi živi že skoraj dva meseca, od začetka protivladnih protestov. Pravila prebivanja v tem "mestecu" so jasna. Prebivalci Kijeva in drugih ukrajinskih mest jim prinašajo hrano, topla oblačila, zdravila, od zaostritve razmer konec prejšnjega tedna jih vsak večer nagovarjajo voditelji opozicije. Protestniki so zasedli tudi nekatera poslopja okoli trga. V zgradbi zveze sindikatov je tiskovno središče opozicije, poveljstvo Nacionalnega odpora, v njej je tudi improvizirana bolnišnica, v kateri prostovoljci oskrbujejo ranjence. Hodniki so polni škatel zdravil, sanitetnega materiala, lažje ranjeni ležijo kar na tleh. Govorila sem z zdravniki, medicinskimi sestrami. Pravijo, da številni ranjenci v strahu, da jih bodo pripadniki Berkuta odpeljali neznano kam, ne upajo poiskati pomoči v državnih bolnišnicah. Delo novinarjev je nevarno. Posebne enote namreč tudi z novinarji neusmiljeno obračunavajo, jih pretepajo, zapirajo. V zadnjih dneh je bilo ranjenih več kot 45 novinarjev. Na napade z zažigalnimi steklenicami in kamenjem Berkut odgovarja s solzivcem, s šokgranatami. In ko se začne njihov napad, udarci padajo na vse strani. Najhuje je bilo v sredo, ko so proti protestnikom in novinarjem, ki smo spremljali spopade na ulici Gruševskega, ves čas letele šokgranate, dražil nas je solzivec, streljali so tudi z gumijasti naboji.

Spopadi so v sredo zahtevali prve žrtve, opozicija napoveduje zaostrovanje in prehod v ofenzivo. Do kam lahko po vašem mnenju protesti, kjer nobena stran ne želi popuščati, privedejo? Bodo protestniki dosegli svoj cilj, odstop predsednika Viktorja Janukoviča in predčasne volitve?
Ko so se konec novembra začeli protivladni protesti, verjetno nihče ni niti pomislil, da bo na ulicah Kijeva tekla kri. Janukovič kupuje čas, zahtevam opozicije, naj razpiše predčasne predsedniške volitve, ne bo popustil. V torek se bo na izrednem zasedanju zbrala Vrhovna rada in razpravljala o odstopu vlade premierja Azarova. Azarov pravi, da je pripravljen odstopiti, če bo opozicija za odstavitev zbrala dovolj glasov. Teh glasov pa nima.

Bi lahko omilili sporni zakon, ki omejuje proteste in protestnikom nalaga tudi zaporne kazni?
Opozicija zahteva odpravo drakonskih zakonov, ki so začeli veljati 22. januarja letos in ki močno zožujejo polje delovanja opozicije. Na primer za organizacijo protestov, nošenje maske ali čelade na protestih, vožnjo v koloni z več kot petimi vozili so zagrožene denarne in zaporne kazni. Omejuje se tudi pravica do uporabe svetovnega spleta. Janukovič in Azarov pravita, da bi te zakone lahko omilili.

Evropska unija je že zagrozila z ukrepi Ukrajini, če se zadeve ne bodo umirile, Rusija pa je vmešavanje Zahoda v dogajanje označila kot nesprejemljivo. Kako pa to "vmešavanje" na eni in drugi strani dojemajo državljani? Bi lahko ena ali druga stran popustili pritiskom iz tujine?
Največji igralci v Ukrajini so Evropska unija, ZDA in Rusija in nihče si ne želi krvavega razpleta najhujše krize v postsovjetski Ukrajini. Ko sem se v teh dneh pogovarjala z ljudmi, ki so na Trgu neodvisnosti začeli protestirati, ker Ukrajina ni podpisala pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, so mi dejali, da jih EU zdaj ne zanima. Želijo si samo, da bi Janukovič in, kot pravijo, njegova "banda", odšli, da bi oligarhi blizu Janukoviču nehali krasti, da bi za vse veljali enaki zakoni in da bi na lahko na predčasnih volitvah odločili, kdo naj vodi Ukrajino.

Protesti v Ukrajini se širijo
Nelagodno premirje po krvavi noči v Kijevu
Krvavi protesti v Ukrajini
V Ukrajini prve žrtve protestov