Kijev v petek zjutraj. Foto: Reuters
Kijev v petek zjutraj. Foto: Reuters

Oblasti kijevske regije so okoli 2. ure zjutraj na Telegramu sporočile, da se mestu bliža napad z brezpilotnimi letalniki in da naj se meščani zatečejo v zaklonišča. Po navedbah Reutersa je bilo južno od Kijeva slišati več eksplozij.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je bilo v napadu udeleženih 16 ruskih brezpilotnih letalnikov in da so jih vse uničili. Župan Kijeva Vitalij Kličko je sporočil, da jih je bilo sedem na poti, da izvedejo napad na mesto. Dve naj bi bili sestreljeni ob približevanju Kijevu, pet pa nad mestom. O smrtnih žrtvah ni poročal, so pa deli sestreljenih letalnikov poškodovali okna dveh stavb.

Napad brezpilotnih letalnikov se je zgodil tudi v treh okrožjih mesta Dnipro. "Že drugo noč zapored so naši varuhi neba sestrelili vseh pet sovražnih letalnikov šahed," je sporočil guverner Dnipropetrovska Valentin Rezničenko.

Ukrajinski generalštab je sporočil, da je v zadnjih 24 urah Rusija izvedla 85 raketnih napadov, 35 zračnih napadov in 63 napadov z raketometi. Ruske sile so po navedbah ukrajinske strani raketirale tudi 20 naselij v okolici Bahmuta na vzhodu Ukrajine, kjer potekajo eni najhujših bojev, in več kot 25 naselij v regijah Herson in Zaporožje.

Reuters navedb ni mogel preveriti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da ima večina regij, ki so bile napadene v četrtkovih zračnih napadih, težavo z dobavo električne energije. Razmere so najzahtevnejše v Kijevu, Odesi in Hersonu, pa tudi Lvovu na zahodu, je še dejal Zelenski. "Toda to ni nič v primerjavi s tem, kaj bi se lahko zgodilo, če ne bi bilo naših herojskih pripadnikov protizračne obrambe."

Ostanek rakete na beloruskem ozemlju. Foto: Reuters
Ostanek rakete na beloruskem ozemlju. Foto: Reuters

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je članice Nata pozval k nadaljnji dobavi orožja Ukrajini, je povedal v danes objavljenem intervjuju. "Pozivam zaveznice, naj storijo več. V našem varnostnem interesu je, da zagotovimo, da Ukrajina zmaga in da ne zmaga Putin," je dejal. "Vemo, da se večina vojn konča za pogajalsko mizo, verjetno se bo tudi ta, toda vemo, da bo to, kar lahko Ukrajina doseže v pogajanjih, močno pogojeno z vojaško situacijo."

Združeno kraljestvo je danes sporočilo, da je Ukrajini dalo več kot 1000 detektorjev za mine in 100 kosov opreme za deaktivacijo bomb. Detektorji omogočajo vojakom, da lahko očistijo poti, paketi za deaktivacijo pa so za uporabo neeksplodiranih teles. Ob tem je britanski obrambni minister Wallace napovedal, da bodo leta 2023 Ukrajini dali za 2,7 milijarde dolarjev (2,5 milijarde evrov) vojaške pomoči.

Putin s Šijem

Ruski predsednik Vladimir Putin se je danes pogovarjal s kitajskim kolegom Ši Džinpingom. Putin je dejal, da pričakuje, da ga bo Ši obiskal spomladi, tako je javno potrdil solidarnost Pekinga do Moskve in tesen odnos med državama. Izrazil je tudi pričakovanje, da bosta državi poglobili vojaško sodelovanje.

"Imamo enake poglede na vzroke, potek in logiko sedanjega preoblikovanja svetovnega geopolitičnega prostora," je še dodal. Tudi Ši je izrazil pripravljenost okrepiti strateško partnerstvo z Moskvo. "Ob spoprijemanju z zapletenimi in še zdaleč ne enoznačnimi mednarodnimi razmerami smo pripravljeni okrepiti strateško sodelovanje z Rusijo, drug drugemu zagotoviti razvojne možnosti in biti globalni partnerji v korist ljudi naših držav," je dejal.

Ši Putinu izrekel vso podporo

Ker si Zahod prizadeva zmanjšati odvisnost od ruske nafte in plina, se je Putin zdaj ozrl na energetske trge v Aziji, pri tem je poudaril, da je Rusija postala ena vodilnih držav pri izvozu nafte na Kitajsko. "Kljub neugodnemu zunanjemu okolju, nezakonitim sankcijam in neposrednemu izsiljevanju nekaterih zahodnih držav je Rusiji in Kitajski uspelo zagotoviti rekordno visoke stopnje rasti medsebojnega trgovanja," je dejal. Če se bo takšna rast nadaljevala, pa bosta državi po njegovem mnenju do leta 2024 dosegli cilj povečanja obsega medsebojne trgovine na 200 milijard dolarjev.

Belorusija trdi, da je sestrelila ukrajinsko raketo, in od Kijeva zahteva preiskavo incidenta

Potem ko je Belorusija sporočila, da je na svojem ozemlju sestrelila raketo ukrajinskega obrambnega sistema zemlja-zrak S-300, je Minsk na pogovore poklical ukrajinskega veleposlanika. Kijev trdi, da je incident posledica delovanja zračne obrambe.

Vodja beloruskega varnostnega sveta je danes sporočil, da je "malo verjetno," je sestreljena raketa v beloruski prostor zašla po nesreči, temveč da je bolj verjetno, da je bil za njeno izstrelitvijo "namen."

Beloruska televizija je objavila posnetke sestrelitve rakete, ki je v četrtek padla na tla v bližini vasi Harbača, ki je od meje z Ukrajino oddaljena 15 kilometrov. "Okna so se razbila, vsa hiša se je tresla," je dejal neki domačin. Vojaški predstavnik regije Brest, v kateri leži Harbača, Oleg Konovalov, je v prvem odzivu skušal zmanjšati pomen dogodka, saj je dejal: "Na žalost se takšne stvari zgodijo." Dogodek je primerjal z incidentom prejšnji mesec, ko je izstrelek zašel na ozemlje Poljske, pri čemer sta umrla dva človeka.

V Minsku so se odzvali odločneje in od Kijeva zahtevali, da začne temeljito preiskavo dogodka. Od začetka ruske vojaške invazije v Ukrajini februarja letos se je namreč zgodilo prvič, da je Belorusija sestrelila ukrajinsko raketo, piše BBC. "Beloruska stran vidi to kot zelo resen incident," je dejal predstavnik Minska Anatolij Glaz. Ob tem je Ukrajino pozval, naj sprejme primerne ukrepe, da se tovrstni dogodki v prihodnje ne bodo ponovili.

Kijev ne izključuje namerne provokacije Rusije

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pripravljeno povabiti tuje strokovnjake iz "držav, ki ne podpirajo teroristične države Rusije", da bi pomagali preiskati dogodek. Ob tem pa so dodali, da imajo "brezpogojno pravico do obrambe in zaščite svojega zračnega prostora". V Kijevu so tudi dejali, da ne izključujejo, da je šlo pri tem za "namerno provokacijo Rusije". Menijo namreč, da bi lahko Rusija "za svoje manevrirne rakete določila takšno pot, da bi bile prestrežene v zračnem prostoru Belorusije".

Putin je sredi decembra v Minsku poudaril, da Rusija
Putin je sredi decembra v Minsku poudaril, da Rusija "nima interesa, da bi absorbirala Belorusijo", da pa bosta državi okrepili odnose na različnih področjih. Foto: Reuters

Tesna zaveznica Rusije

Belorusija velja za eno glavnih zaveznic Rusije. V vojno v sosednji Ukrajini ni dejavno vključena, je pa ruska vojska februarja belorusko ozemlje uporabila kot odskočno desko za svojo ofenzivo v Ukrajini. Oktobra je nato Belorusija napovedala oblikovanje skupnih regionalnih sil z Moskvo, medtem ko je v Belorusijo prispelo več tisoč ruskih vojakov, kar je spodbudilo zaskrbljenost, da bi lahko Minsk poslal svoje sile tudi v Ukrajino. Kijev je izrazil zaskrbljenost zaradi tega, a vlade zahodnih držav so dejale, da za to ni dokazov.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom srečal prejšnji teden. Moskva je že pred njunim srečanjem, ki je bilo prvo v Minsku po treh letih, ovrgla ugibanja, da naj bi Putin skušal prepričati Lukašenka, da se vključi v vojno v Ukrajini.

Na ukrajinska mesta padlo več kot 120 izstrelkov

Ruska vojska je sicer v četrtek nad ukrajinska mesta, med drugimi nad Kijev, Harkov, Lvov in Odeso, poslala več kot 120 izstrelkov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da se prebivalci v večini regij v zimskih razmerah spoprijemajo z življenjem brez električne energije. Moskvo je ob tem posvaril, da "se pomika še globlje proti svojemu koncu".