Rusija je 24. februarja začela vojaško agresijo na Ukrajino in vojno poimenovala za posebno vojaško operacijo, s katero želijo po besedah Moskve denacificirati Ukrajino, da ne bo več predstavljala grožnje Rusiji. Foto: Reuters
Rusija je 24. februarja začela vojaško agresijo na Ukrajino in vojno poimenovala za posebno vojaško operacijo, s katero želijo po besedah Moskve denacificirati Ukrajino, da ne bo več predstavljala grožnje Rusiji. Foto: Reuters

"Zahteve Rusije za demilitarizacijo in denacifikacijo ozemelj, ki jih nadzoruje ukrajinski režim, in za odpravo groženj varnosti Rusije, vključno z našimi novimi ozemlji, so sovražniku dobro znane. Izpolnite jih za svoje lastno dobro, saj bo v nasprotnem primeru o tem odločala ruska vojska," je dejal vodja ruske diplomacije.

Sergej Lavrov je ob tem obtožil Zahod, da skuša uničiti Rusijo. "Nobena skrivnost ni, da je strateški cilj ZDA in njenih zaveznic v Natu premagati Rusijo na bojišču, da bi tako oslabile ali celo uničile našo državo," je dejal in dodal, da med Washingtonom in Moskvo ne more biti normalne komunikacije, za kar je okrivil administracijo predsednika Joeja Bidna.

Kijev je obtožil, da si prizadeva ZDA in druge članice zveze Nato pritegniti še globlje v konflikt, in pri tem spomnil na odziv ukrajinskih oblasti na padec rakete na poljsko vas Przewodow sredi novembra, ki je terjal dve smrtni žrtvi.

"Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je raketo takoj skušal označiti za rusko. Še dobro, da sta Washington in Bruselj takrat premogla toliko modrosti, da se nista pustila zapeljati," je dodal ruski zunanji minister.

Kritiziral je tudi ravnanje Zahoda, zlasti njihova ugibanja, da je Rusija tik pred tem, da proti Ukrajini uporabi jedrsko orožje. "Politična usmeritev Zahoda, ki si prizadeva za popolno omejevanje Rusije, je izjemno nevarna. To prinaša tveganje neposrednega oboroženega spopada med jedrskimi silami," je zatrdil Lavrov in ponovil, da v morebitni jedrski vojni ne bo zmagovalcev.

ZDA so prejšnji teden med obiskom ukrajinskega predsednika v Washingtonu napovedale novo vojaško pomoč Kijevu v vrednosti 1,85 milijarde dolarjev, ki vključuje tudi protiraketni sistem Patriot, kar je še dodatno razjezilo Rusijo.

Prebivalci Bahmuta na vzhodu Ukrajine, kjer divjajo najhujši spopadi med ruskimi in ukranjinskimi silami, za kurjavo sekajo drevesa v mestu. Foto: Reuters
Prebivalci Bahmuta na vzhodu Ukrajine, kjer divjajo najhujši spopadi med ruskimi in ukranjinskimi silami, za kurjavo sekajo drevesa v mestu. Foto: Reuters

Kuleba bi Rusijo najprej postavil pred sodišče za vojne zločine

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v ponedeljek v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP dejal, da od Združenih narodov pričakuje sklic mirovne konference za končanje vojne v Ukrajini z generalnim sekretarjem Antoniom Guterresom kot posrednikom.

ZN se je previdno odzval na njegov poziv, in kot je opozorila tiskovna predstavnica Florencia Soto Nino-Martinez, je generalni sekretar v preteklosti že večkrat dejal, da lahko posreduje, le če se s tem strinjajo vse vpletene strani.

Kuleba je dejal, da se mora Rusija najprej soočiti s sodiščem za vojne zločine, preden bi se Kijev lahko neposredno pogovarjal z Moskvo. Ob tem je sicer dejal, da se lahko druge države svobodno pogovarjajo z Rusijo, kot je bil to primer pri dogovoru o izvozu žita med Turčijo in Rusijo.

Ukrajinski zunanji minister je zatrdil, da bo njegova država storila vse, kar je v njeni moči, da bi v prihodnjem letu zmagala v vojni, a se po njegovih besedah vseeno vsaka vojna konča na diplomatski način. "Vsaka vojna se konča kot posledica dejanj na bojišču in za pogajalsko mizo," je dejal.

Na njegove izjave se je odzval tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in odvrnil, da Rusija ni nikoli sledila pogojem, ki so jih postavljali drugi, ampak se je zanašala na svoje in na zdravo pamet. Že prejšnji teden je Peskov dejal, da bo moral vsak mirovni načrt za Ukrajino upoštevati novo realnost, ki se je ne da ignorirati.

Ukrajinska vojska je s pomočjo zahodnih dobav sodobnega orožja in vojaške opreme v jesenski protiofenzivi dosegla nekaj pomembnih zmag na bojišču. Foto: Reuters
Ukrajinska vojska je s pomočjo zahodnih dobav sodobnega orožja in vojaške opreme v jesenski protiofenzivi dosegla nekaj pomembnih zmag na bojišču. Foto: Reuters

Brez elektrike devet milijonov Ukrajincev

Devet milijonov Ukrajincev je še vedno brez elektrike, toda njihovo število in trajanje prekinitev dobave se nenehno zmanjšujeta, je v ponedeljek zvečer v svojem običajnem večernem nagovoru dejal ukrajinski predsednik in hkrati posvaril pred novimi ruskimi napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Zelenski je opozoril, da je pri oskrbi z elektriko v Ukrajini še vedno veliko pomanjkljivosti, in ob tem poudaril, da so bile na posvetovanjih z uradniki sprejete pomembne odločitve o stanju na področju energetike in infrastrukture v državi.

"Pripravljamo se na prihodnje leto, ne le na zimske mesece. Obstajajo ukrepi, ki jih je treba sprejeti, in država jih bo zagotovo sprejela," je dejal Zelenski, ne da bi navedel dodatne podrobnosti.

Iz podjetja YASNO, ki oskrbuje Kijev z elektriko, so pozno v ponedeljek sporočili, da se stanje v prestolnici sicer izboljšuje, vendar se bodo zaradi popravil izredni izpadi elektrike nadaljevali.

Moskva se medtem po mnenju ukrajinskega predsednika pripravlja na nove napade na ukrajinsko kritično infrastrukturo. "Pripravlja se tudi naša zračna obramba in pripraviti se moramo vsi," je še dodal Zelenski.

V svojem govoru je opozoril tudi na težke in boleče razmere na bojišču v Doneškem bazenu. Iz ukrajinskega generalštaba so danes sporočili, da je njihovim silam v zadnjih 24 urah uspelo odbiti več ruskih napadov v okolici dveh naselij v regiji Lugansk in šestih v regiji Doneck.

Bahmut se zaradi spopadov spreminja v ruševine

Nov napad na rusko oporišče z brezpilotnikom

Brezpilotni letalnik, napad je domnevno izvedla Ukrajina, je v torek napadel rusko vojaško oporišče Engels, od koder naj bi vzletali ruski bombniki, ki bombardirajo mesta v Ukrajini. V napadu na oporišče, ki leži več sto kilometrov stran od ukrajinske meje, so bili ubiti trije vojaki.

Meloni zagotovila polno podporo Italije Ukrajini

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazila polno podporo Ukrajini in ponovila prizadevanja Italije za "pravični mir". Zelenski se je v tvitu zahvalil premierki in dodal, da Italija razmišlja o pomoči Ukrajini s sistemi zračne obrambe.

Kijev kritično do Orbana

Ukrajinske oblasti so medtem ostro kritizirale madžarskega premierja Viktorja Orbana zaradi njegovih stališč do vojne v Ukrajini. Orban je dejal, da bi se vojna lahko končala, če bi ZDA prenehale dobavljati orožje Ukrajini, kar so v Kijevu označili za "patološki prezir do Ukrajine" in "politično kratkovidnost".

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je zapisalo, da je Orban s tem pozval k porazu Ukrajine, kar pa bi po njihovem mnenju samo povečalo nevarnost ruske agresije na Madžarsko. "Madžarski voditelj bi se moral vprašati, ali želi mir," so sporočili.