Ukrajinske letalske sile so sporočile, da je Rusija po nočnem napadu brezpilotnih letal "kamikaze" napadla državo "iz različnih smeri" še z manevrirnimi raketami iz zraka in morja. Kot so še zagotovili, je po vsej državi aktivirana protizračna obramba.

Pred tem je južno poveljstvo ukrajinske vojske opozorilo, da se Rusija pripravlja na izstrelitev najmanj 20 raket s položajev v Črnem morju.

Po besedah svetovalca ukrajinskega predsednika Mihajla Podoljaka je Rusija napadla z več kot 120 izstrelki s ciljem "uničiti kritično infrastrukturo in množično pobijati civiliste".

Svetovalec Oleksij Arestovič je sporočil, da je Rusija zgodaj zjutraj na Ukrajino v nekaj valovih poslala več kot sto izstrelkov. Hkrati je Ukrajince opozoril, naj na družbenih omrežjih ne objavljajo fotografij eksplozij in posledic napadov, saj bi tako lahko sovražnik dobil informacije o delu ukrajinske protizračne obrambe, kar bi izdalo njen položaj. "Če boste to storili, bodo popravili cilje svojih raket," je dodal.

O eksplozijah so poročali iz glavnega mesta Kijev, Žitomirja na zahodu in Odese na jugu države. Po navedbah oblasti so eksplozije posledica sestrelitve ruskih izstrelkov.

Oblasti v Kijevu so sporočile, da je aktivirana protizračna obramba, ob tem pa pozvale prebivalce, naj ostanejo v zakloniščih. V Kijevu so bili v napadih ranjeni najmanj trije ljudje, med njimi 14-letno dekle. Kijevski župan Vitalij Kličko je opozoril, da bo zaradi napadov prekinjena dobava električne energije, ob tem pa je prebivalce pozval, naj si pravočasno napolnijo telefone.

Deli sestreljenih raket so na vzhodu prestolnice zadeli dve hiši, na jugozahodu mesta pa sta bila poškodovana industrijsko podjetje in otroško igrišče, so sporočili mestni uradniki.

Tarča napadov v Harkovu je bila predvsem kritična infrastruktura, pri čemer je guverner regije Oleg Sinegubov pojasnil, da so štiri rakete zadele vzhodne in južne soseske Harkova. Večina Lvova, kjer so ruski napadi sicer redki, je medtem ostala brez elektrike, je sporočil župan mesta Andrij Sadovij in posvaril pred morebitnimi prekinitvami dobave vode.

V Odesi je ukrajinska protizračna obramba nad regijo sestrelila 21 raket. "Deli sestreljenih raket so zadeli stanovanjsko stavbo, na srečo ni bilo žrtev," je dejal guverner Odese Maksim Marčenko. Zaradi napadov je nastala obsežna škoda na energetski infrastrukturi, v regiji pa oblasti izvajajo izredne prekinitve dobave elektrike.

Današnji napad je že deseti ruski zračni napad v Ukrajini od oktobra in velja za najhujšega v zadnjih skoraj dveh tednih.

Minsk: Ukrajinska raketa padla na naše ozemlje

Medtem so iz Minska sporočili, da je na belorusko ozemlje padla raketa ukrajinskega obrambnega sistema zemlja-zrak S-300. Belorusko obrambno ministrstvo je za rusko tiskovno agencijo Tass potrdilo, da se je incident zgodil blizu meje z Ukrajino, blizu kraja Ivanava v regiji Brest.

Raketa naj bi padla med 10. in 11. uro dopoldne. Na prizorišče so po navodilih beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka že napotili preiskovalce, navaja beloruska tiskovna agencija Belta, ki je prva poročala o dogodku.

Belta je pri tem navedla dve mogoči razlagi. Ali je ukrajinska raketa pomotoma priletela v Belorusijo, kot se je to zgodilo pred kratkim na Poljskem, ali pa ni šlo za nesrečo in je raketo sestrelila beloruska protiraketna obramba. Sisteme obrambe S-300 koristi več vojsk nekdanjih držav članic Sovjetske zveze.

Belorusko obrambno ministrstvo je kasneje potrdilo, da so raketo S-300 izstrelili iz Ukrajine in da jo je sestrelila beloruska protiraketna obramba.

Zaradi incidenta je belorusko zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo ukrajinskega veleposlanika v Minsku Igorja Kizima in mu v protestni noti izrazilo močan protest zaradi "izstrelitve protiletalske vodene rakete z ozemlja Ukrajine".

Kot so sporočili z ministrstva, so od Kijeva zahtevali takojšnjo preiskavo, saj bi tovrstni incidenti lahko imeli "katastrofalne posledice", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kijev: Je šlo za provokacijo Rusije?

Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da ne izključujejo možnosti, da gre za "namerno provokacijo Rusije", s katero je želela v vojno z Ukrajino vplesti Belorusijo. Kijev namreč meni, da je Rusija "za svoje manevrirne rakete določila takšno pot, da bi bile prestrežene v zračnem prostoru Belorusije".

Kijev je tudi sporočil, da je "pripravljen v Ukrajini izvesti objektivno preiskavo incidenta, ki se je zgodil nad ozemljem Belorusije" in da so pripravljeni sodelovati z mednarodnimi strokovnjaki, katerih države ne podpirajo Rusije. Od začetka vojne v Ukrajini je sicer to prvi tovrstni incident v Belorusiji.

Belorusija ni dejavno vključena v vojno v sosednji Ukrajini, je pa ruska vojska februarja belorusko ozemlje uporabila kot odskočno desko za svojo ofenzivo v Ukrajini. Oktobra je nato Belorusija napovedala oblikovanje skupnih regionalnih sil z Moskvo, medtem ko je v Belorusijo prispelo več tisoč ruskih vojakov, kar je spodbudilo zaskrbljenost, da bi lahko Minsk poslal svoje sile tudi v Ukrajino.

Lukašenko se je z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom srečal prejšnji teden. Moskva je že pred njunim srečanjem, ki je bilo prvo v Minsku po treh letih, ovrgla ugibanja, da naj bi Putin skušal prepričati Lukašenka, da se vključi v vojno v Ukrajini.

Moskva zavrača mirovni načrt Kijeva

Nov obsežen ruski napad na Ukrajino se je zgodil po tem, ko je Moskva zavrnila mirovni načrt Kijeva, ki mora po njenih besedah sprejeti rusko priključitev štirih ukrajinskih pokrajin.

"Ne moremo sprejeti mirovnega načrta za Ukrajino, ki ne bi upošteval novih razmer na ruskem ozemlju," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki se je odzval na načrt v desetih točkah, ki ga je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil na novembrskem vrhu skupine G20 na Baliju. Osnovni zahtevi Ukrajine sta sicer popoln umik ruskih vojakov in plačilo odškodnine.

Podobnega mnenja je tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je izrazil prepričanje, da bo "Rusija svoje cilje v Ukrajini dosegla s potrpežljivostjo in trmo", vključno s priznanjem štirih ukrajinskih regij.