"Zdaj vidimo, da Rusija dejansko poskuša vsaj za kratek čas zamrzniti vojno, da bi prerazporedila svoje enote in naslednjo pomlad poskusila izvesti večjo ofenzivo," je na dogodku, ki ga je gostil časopis Financial Times, po videonagovoru dejal Stoltenberg.

Pri tem je poudaril, da bodo članice Nata še naprej dobavljale orožje Ukrajini, kljub zaskrbljenosti, da vojna izčrpava zaloge zahodnih držav. "Enako pomembno kot pošiljanje novih sistemov obrambe je zagotoviti, da sistemi ali orožje, ki smo jih že dobavili, dejansko delujejo. To pomeni, da Ukrajina potrebuje veliko streliva in rezervnih delov," je dodal.

Zatrdil je, da nima informacij glede domnevnih napadov ukrajinskih brezpilotnih letal na letalska oporišča v Rusiji, ZDA pa vztrajajo, da niso niti spodbujale niti omogočale tovrstnih napadov. Ob tem je ponovil, da se Ukrajina bojuje za lastno obrambo, medtem ko Moskva bombardira civilno infrastrukturo, da bi ljudi pozimi odrezala od elektrike in ogrevanja. "Ukrajina ima pravico, da se brani pred tovrstnimi napadi," je nadaljeval.

Prav tako je opozoril, da pogojev za mirno rešitev spopadov za zdaj ni, saj Rusija po njegovem mnenju ni pokazala nobenih znakov, da bi se bila pripravljena vključiti v pogajanja, ki spoštujejo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Ukrajinske sile trenutno izvajajo protiofenzivo, v kateri so dosegle številne uspehe na vzhodu in jugu, med drugim so sredi novembra spet prevzele nadzor nad mestom Herson. Nekateri najostrejši spopadi pa potekajo v bližini mesta Bahmut, ki ga ruske sile že več mesecev poskušajo zavzeti.

Da se bodo spopadi v prihodnjih mesecih verjetno nadaljevali v zmanjšanem tempu, saj si obe strani prizadevata obnoviti svoje sile, so pred kratkim sporočile tudi ZDA.

EU: Deveti sveženj sankcij bi vključeval prepoved izvoza brezpilotnikov

Evropska komisija predlaga deveti sveženj sankcij, ki vključuje prepoved izvoza brezpilotnih letalnikov Rusiji in tretjim državam, ki bi jih lahko dobavile Moskvi, denimo Iran, je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Rusija nadaljuje ubijanje in uničevanje v Ukrajini. Namerno cilja civiliste in civilno infrastrukturo, da bi ohromila državo ob začetku zime," je sporočila in poudarila, da EU stoji ob strani Ukrajini ter s sankcijami krepi pritisk na Rusijo.

Evropska komisija želi v devetem svežnju sankcij tudi uvesti dodaten nadzor in omejiti izvoz blaga tudi za dobrine za dvojno uporabo. Gre za kemikalije, komponente za elektronsko in informacijsko tehnologijo, ki bi jih lahko uporabljala ruska vojska.

Na črni seznam še 200 posameznikov

Predlagajo še, da se na črni seznam posameznikov in pravnih oseb doda ruska vojska in njeni častniki. Med skupno skoraj 200 posamezniki, ki bi jih Bruselj dodal na seznam, so še člani obeh domov ruskega parlamenta, ministri, guvernerji, politične stranke in podjetja iz obrambne industrije.

Ta seznam po besedah von der Leyen obsega tiste, ki imajo ključno vlogo pri izvajanju namernih raketnih napadov na civiliste, ugrabitvah ukrajinskih otrok in kraji ukrajinskih kmetijskih pridelkov.

Nove sankcije proti gospodarskem sektorju

Bruselj predlaga še uvedbo sankcij proti dodatnim trem ruskim bankam, med drugim popolno prepoved transakcij z rusko banko za regionalni razvoj. V predlogu devetega svežnja sankcij pa je tudi prepoved oddajanja dodatnih štirih ruskih televizij. Predlog komisije vključuje še dodatne gospodarske sankcije proti ruskemu energetskemu in rudarskemu sektorju, vključno s prepovedjo naložb v rusko rudarstvo.

Sveženj sankcij bodo obravnavale države članice, ki so oktobra potrdile osmi sveženj, v katerem je bila tudi pravna podlaga za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto, ki prihaja po morju.

Zgornjo omejitev cene nafte, o kateri so se dogovorile pretekli teden, so članice postavile pri 60 dolarjih za 159-litrski sod surove nafte. Kapica je v EU in skupini G7 začela veljati v ponedeljek, ko je bil uveljavljen tudi embargo na uvoz ruske surove nafte po morju v Unijo.

Putin: Vojna lahko traja še dolgo

Ruski predsednik Vladimir Putin je na rednem letnem srečanju z ruskim svetom za človekove pravice govoril tudi o vojni v Ukrajini. Podal je eno izmed redkih ocen trajanja vojne.

"Kar zadeva trajanje posebne vojaške operacije, je to seveda lahko dolg proces," je dejal Putin. Ruske oblasti invazijo v Ukrajini označujejo z izrazom posebna vojaška operacija.

Ocenil je, da je Rusija dosegla "izjemen izid" s pridobitvijo "novih ozemelj" v Ukrajini. V mislih je imel štiri okupirane regije – Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje –, ki si jih je Rusija nezakonito priključila septembra.

Rusija je Azovsko morje spremenila v svoje "notranje morje", kar je bil cilj že Petra Velikega v 17. in 18. stoletju, s katerim se je Putin že v preteklosti rad primerjal.

V govoru je še dejal, da dodatna mobilizacija vojakov trenutno "nima smisla". Rusija je septembra in oktobra v vojsko vpoklicala približno 300.000 rezervistov. Polovica je po Putinovih besedah trenutno nastanjena v Ukrajini – 77.000 na bojiščih in preostali v obrambnih nalogah. Druga polovica vpoklicanih je v centrih za usposabljanje.

Novo svarilo pred jedrsko vojno

Znova je opozoril, da tveganje jedrske vojne narašča, vendar Rusija jedrsko orožje vidi kot sredstvo za maščevanje, ne za napad. "Nismo zmešani, vemo, kaj je jedrsko orožje. Imamo sredstva v naprednejši in modernejši obliki kot katera koli druga jedrska država. Vendar ne nameravamo tekati po svetu in mahati s tem orožjem kot z britvijo," je dejal.

Ponovil je tudi stališče, da Rusija pri vojaškem posredovanju v Ukrajini "ni imela izbire", ker so "prozahodni revolucionarji tam začeli vojno leta 2014", ko je bil proruski predsednik Ukrajine strmoglavljen po tednih uličnih protestov. Istega leta so se začeli tudi spopadi v Doneškem bazenu na vzhodu Ukrajine.

Zagotovil je še, da se bo Rusija "branila z vsemi sredstva, ki so na voljo", in zatrdil, da Rusijo na zahodu vidijo kot "drugorazredno državo brez pravice do obstoja".

Putinove menjave v svetu za človekove pravice

Putin je sicer pred srečanjem s svetom za človekove pravice prejšnji mesec odstavil deset članov, ki so nameravali na srečanju odpreti več perečih tem, kot so ruski zakoni proti disidentstvu in uvrstitvijo kritikov Kremlja na seznam tujih agentov. Na njihovo mesto je imenoval štiri nove člane, med drugim provojnega blogerja in novinarja časopisa Komsolska Pravda Aleksandra Kotsa.

Med srečanjem je sodišče sporočilo, da nekdanji novinar Ivan Safronov ni uspel s pritožbo na 22-letno zaporno kazen zaradi "izdaje državnih skrivnosti", čeprav sam trdi, da je vse informacije pridobil iz javno dostopnih virov.

Opozicijski politik Ilja Jašin, nasprotnik vojne v Ukrajini, medtem čaka na razsodbo zaradi širjenja "lažnih informacij o oboroženih silah". Tožilstvo zanj zahteva devet let zapora.