Velik del ukrajinskega ozemlja je posejan z minami in neeksplodiranimi eksplozivnimi sredstvi. Foto: Reuters
Velik del ukrajinskega ozemlja je posejan z minami in neeksplodiranimi eksplozivnimi sredstvi. Foto: Reuters

"Glede na trenutno stanje je z minami in drugimi neeksplodiranimi sredstvi onesnaženih 174.000 kvadratnih kilometrov ukrajinske zemlje," je dejal Zelenski v videonagovoru novozelandskemu parlamentu.

"Za nobenega otroka, ki lahko umre od skrite ruske protipehotne mine, ni miru," je opozoril in ob tem Novo Zelandijo, katere vojska ima obsežne izkušnje na tem področju, pozval, naj stopi na čelo prizadevanj za odstranitev min. Kot je v svojem govoru še dejal Zelenski, sta Črno in Azovsko morje onesnažena s plavajočimi minami, ki so bile usodne za stotisoče živih bitij, ki so umrla v spopadih. Pri tem je Rusijo obtožil ekocida v Ukrajini.

"Slišala sem vaš poziv k večji podpori, še zlasti v povezavi z dolgoročnimi posledicami vojne, vključno z vplivom na okolje," mu je odgovorila novozelandska premierka Jacinda Adern. "Z vami smo, ko iščete mir, in z vami bomo tudi pri obnovi države," je še dodala.

Nova Zelandija je Kijevu doslej nudila skromne količine opreme in vojaškega usposabljanja, je pa poslala več kot sto inštruktorjev v Evropo, da bi ukrajinskim oboroženim silam svetovali na vojaškem področju. Danes je vlada v Wellingtonu obljubila dodatna dva milijona ameriških dolarjev humanitarne pomoči za pomoč Ukrajini čez zimo.

EU KIjevu namenil še 0,5 milijarde evrov posojila

EU je Ukrajini odobrila še 500 milijonov evrov posojila, s čimer se je skupni znesek finančne pomoči Bruslja tej državi od začetka vojne povišal na 7,2 milijardi evrov, je danes sporočila Evropska komisija. Medtem je Evropski parlament sprejel spremenjeno uredbo, ki EU omogoča prenos 18 milijard evrov finančne pomoči Ukrajini v prihodnjem letu.

Nova izmenjava vojnih ujetnikov

Ukrajinske oblasti so danes sporočile, da so z Rusijo znova izmenjali vojne ujetnike. V okviru izmenjave je bilo vrnjenih 64 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil in tudi ameriški državljan. Prav tako sta si državi izmenjali posmrtne ostanke štirih oseb, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"64 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil, ki so se bojevali v Donecku in Lugansku ter sodelovali pri obrambi mesta Bahmut, se vrača domov," je na družbenih omrežjih zapisal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak in pojasnil, da so med njimi tako častniki kot navadni vojaki.

"Uspelo nam je osvoboditi tudi državljana ZDA Suedija Murekezija, ki je pomagal našemu ljudstvu," je še dodal. Po podatkih ukrajinskega koordinacijskega štaba za ravnanje z vojnimi ujetniki je bil ameriški državljan pridržan v mestu Herson, ker je sodeloval na proukrajinskih zborovanjih. Ruska tiskovna agencija Tass pa navaja, da je bil Murekezi aretiran junija in obtožen udeležbe na protiruskih protestih ter spodbujanja etničnega sovraštva.

Moskva je medtem poročala o izmenjavi pravoslavnega duhovnika in trupel dveh pilotov zasebne vojaške skupine Wagner, ubitih med spopadi v okolici mesta Bahmut. Po navedbah Kijeva je bilo doslej vrnjenih že več kot 1400 ukrajinskih vojnih ujetnikov.

Patrioti kmalu za Ukrajino

ZDA naj bi kmalu napovedale dobavo naprednih sistemov protizračne obrambe Patriot Ukrajini, kjer so Kijev ruske sile znova napadle z brezpilotnimi letali, od katerih sta dve zadeli upravni zgradbi, deset pa jih je prestregla ukrajinska obramba.

Ukrajina si že nekaj časa prizadeva, da bi ji Zahod dobavil sodobne sisteme protizračne obrambe, s katerimi bi se lahko uspešneje branili pred ruskimi zračnimi napadi z balističnimi in manevrirnimi raketami ter brezpilotnimi letalniki.

To naj bi se zdaj spremenilo, saj ameriškega vlada dokončuje načrte za napotitev obrambnih raketnih sistemov Patriot v Ukrajino, kar naj bi naznanila že ta teden, načrt pa mora potrditi obrambni minister Lloyd Austin.

Sistemi Patriot so že nameščeni v ameriških zaveznicah po svetu. Foto: Reuters
Sistemi Patriot so že nameščeni v ameriških zaveznicah po svetu. Foto: Reuters

Sistem Patriot vključuje radarsko postajo, računalnike, generatorje, kontrolno postajo in do osem raketnih izstrelišč s po štirimi raketami. V ZDA menijo, da bi z napotitvijo patriotov v Ukrajino lahko pomagali zaščititi tudi ukrajinske sosede, ki so članice zveze Nato.

Pripadnike ukrajinske vojske bi naj za upravljanje sistemov urili v bazi ameriške kopenske vojske v Grafenwohrju v Nemčiji. Sistem Patriot potrebuje posadke z več deset vojaki, urjenje pa običajno traja nekaj mesecev.

ZDA so te sisteme že poslale na Poljsko, predtem v Izrael in Savdsko Arabijo, pa tudi v Južno Korejo in Japonsko. Sisteme so med drugim kupili tudi Nemci.

Nekdanji ruski predsednik Dimitrij Medvedjev je ZDA že opozoril zvezo Nato pred dobavo sistemov Patriot Ukrajini.

ZDA so od začetka ruske vojaške agresije Ukrajini dobavile že za skoraj 20 milijard dolarjev orožja in vojaške opreme.

Rusija je v sredo zjutraj z brezpilotnimi letali znova napadla Kijev in poškodovala upravne zgradbe, vendar je po navedbah župana Vitalija Klička ukrajinski zračni obrambi uspelo sestreliti deset letalnikov iranske izdelave.

Kot je povedal Kličko, so eksplozije odjeknile v okrožju Ševčenkivskij, kjer so univerze, galerije in restavracije. Vseeno je po njegovih besedah ukrajinskim silam uspelo prestreči deset ruskih letalnikov iranske izdelave.

Kijev je bil znova tarča ruskih napadov z letalniki. Foto: Reuters
Kijev je bil znova tarča ruskih napadov z letalniki. Foto: Reuters

Scholz: Putin ni dosegel niti enega cilja

Ruski predsednik Vladimir Putin v vojni v Ukrajini ni dosegel niti enega cilja, je med govorom v bundestagu izjavil nemški kancler Olaf Scholz. "Niti eden od Putinovih načrtov se ni uresničil," je izjavil Scholz in dodal, da je ruski predsednik naredil temeljno napako. "Verjel je, da lahko izsuši evropsko solidarnost tako, da nam zapre plinsko pipo," je dejal.

Pred tem je po besedah nemškega kanclerja Putin verjel, da lahko njegove enote v nekaj dneh zavzamejo Ukrajino, in domneval, da sta Evropa in demokratični Zahod preveč razdeljena, da bi lahko učinkovito pomagala napadeni državi.

Toda, kot je dejal Scholz, se je motil "glede poguma Ukrajincev, Evrope, nas, značaja naših demokracij, naše volje, da se upremo maniji velikih sil in imperializmu". Ob tem je napovedal nadaljevanje podpore Ukrajini tako dolgo, kot bo to potrebno.

"Naši zavezniki točno vedo, da se lahko zanesejo na nas. Vedo, da če bo treba, bomo branili vsak kvadratni meter ozemlja zavezništva," je bil jasen kancler, ki je ob tem napovedal, da bo imel Nato od leta 2025 stalno na voljo 30.000 nemških vojakov,.

"Zamisel o bipolarnem obdobju, v katerem se vse vrti okoli ZDA in Kitajske, ne ustreza globalni realnosti," je še opozoril in dejal, da bo svet 21. stoletja multipolaren.

Po njegovih besedah je treba za rešitev glavnih svetovnih vprašanj, kot so varstvo podnebja, pandemije, biotska raznovrstnost ali digitalizacija, ne le diverzificirati dobavne verige, temveč tudi povezave z vsemi deli sveta.

Ukrajinske sile izvedle preiskave v ruskih verskih objektih

V pravoslavnih verskih objektih, ki pripadajo ruski cerkvi, so danes agenti ukrajinske varnostne službe USB izvedli preiskave v okviru protiobveščevalnih ukrepov, ki so jih uvedli. Iz ukrajinske varnostne službe SBU so sporočili, da so njihovi agenti preiskave izvedli, da bi "identificirali osebe, ki bi lahko bile vpletene v nezakonite dejavnosti, ki škodijo suverenosti države Ukrajine".

Želijo namreč "zaščititi prebivalce pred provokacijami in terorističnimi napadi" ter preprečiti uporabo verskih skupnosti kot središč "ruskega sveta", so dodali. Gre za koncept, ki ga je razvila Moskva, da bi upravičila rusko invazijo na Ukrajino s potrebo po priključitvi te države k Rusiji, da bi oblikovali rusko govorečo in pravoslavno enoto.

V USB so še pojasnili, da se ukrepi nanašajo na 19 samostanov, katedral in cerkva, ki pripadajo pravoslavni cerkvi pod moskovskim patriarhatom, in da so namenjeni "preprečevanju subverzivnih dejavnosti ruskih tajnih služb v Ukrajini". Ti verski objekti se nahajajo v več regijah.

V začetku meseca je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal, da želi v Ukrajini prepovedati delovanje z Rusijo povezanih verskih organizacij in postaviti pod vprašaj status pravoslavne cerkve, ki je pod nadzorom moskovskega patriarhata.

Od novembra so sicer ukrajinske oblasti izvedle že vrsto preiskav v več drugih bogoslužnih prostorih te cerkve. V zadnjih tednih pa so uvedli tudi sankcije proti njenim 15 dostojanstvenikom, ker so bili naklonjeni Moskvi ali so sodelovali z ruskimi okupacijskimi silami.

Frančišek poziva k darovanju za Ukrajino

Papež Frančišek je pozval, naj ljudje porabijo manj za božična darila in praznovanja ter privarčevani denar raje darujejo prizadetim prebivalcem Ukrajine, ki je opustošena od vojne. Ukrajinci trpijo zaradi mraza in lakote, je opozoril papež na današnji splošni avdienci v Vatikanu.

"Lepo je praznovati božič, toda zmanjšajmo božične izdatke," je pozval Frančišek. "Imejmo bolj skromen božič, s skromnejšimi darili. Kar prihranimo, pošljimo ukrajinskemu ljudstvu, ki to potrebuje," je papež dejal romarjem, ki so se zbrali na avdienci.

Ob tem je še opozoril, da ljudje v Ukrajini umirajo od mraza in lakote. "Ukrajinci tako zelo trpijo. Lačni so, zebe jih. Toliko ljudi umira, ker ni zdravnikov ali medicinskih sester," je dejal papež, ki je ponovno izrazil "povezanost z ukrajinskim ljudstvom, ki je pretrpelo mučeništvo".

Skoraj deset mesecev od začetka ruske invazije se razmere v Ukrajini zaostrujejo, saj je Rusija ob začetku zime začela intenzivneje obstreljevati ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar so mnogi prebivalci te države ostali brez elektrike in ogrevanja.