Uzbekistan je za namakanje svojih obdelovalnih površin življenjsko odvisen od vodnih zalog rek, ki izvirajo v sosednjih Kirgizistanu in Tadžikistanu, zato že dolgo odločno nasprotuje načrtom iz časov nekdanje Sovjetske zveze za gradnjo jezov v zgornjih tokih rek.

"Vodni viri bi lahko postali problem v prihodnosti, ki bi lahko prerasel v napetosti, ne samo v naši regiji, ampak na vsaki celini," je opozoril dolgoletni avtokratski uzbekistanski voditelj Islam Karimov.

"Ne bom imenoval posameznih držav, a vse to lahko privede do točke, ko ne bo prišlo samo do resnih napetosti, ampak tudi do vojn," je bil jasen.

Uzbekistan ima 8,2 prebivalca na hektar namakalno obdelovane zemlje, kar je ena najvišjih stopenj na svetu.

Današnjih 29 milijonov prebivalcev naj bi se do leta 2025 povečalo na 33 milijonov, kar pomeni, da bo država potrebovala še več vode, za katero je odvisna od sosednjih držav. V zadnjih letih naj bi se količina vode, ki jo dobi, že zmanjšala za 20 odstotkov.

Upad vodnih virov nosi s seboj veliko nevarnost konflikta, tako s sosednjimi državami kot tudi znotraj države, opozarjajo strokovnjaki.

Veliko vode, a nič elektrike
Gorata Kirgizistan in Tadžikistan sodita med najrevnejše države na svetu in kljub ogromnemu hidropotencialu večino električne energije uvažata, zato želita svoje reke izkoristiti za gradnjo hidroelektrarn.

Kirgizistan je leta 2010 začel projekt gradnje hidroelektrarne Kambarata-2, poleg tega pa si želi še ruskih investicij za večji sestrski projekt elektrarne Kambarata-1, ki naj bi bil vreden 2,5 milijarde dolarjev.

Karimov je sicer najbolj kritičen do gradnje jezu v Tadžikistanu. S 335 metri višine naj bi bil Rogun najvišji umetni jez na svetu.

"Pehajo se za Guinnessovim rekordom, mi pa govorimo o življenju več milijonov ljudi, ki ne morejo preživeti brez vode," je opozoril.

Uzbekistan opozarja, da so bili načrti za te jezove izdelani še v časih Sovjetske zveze, ko se je še bolehalo za megalomanijo, a časi so se spremenili in jezove bi morali po njegovem mnenju graditi na drugačni osnovi.

Upravljanje z vodnimi viri je v Srednji Aziji občutljiva tema že več stoletij, a največ škode je bilo povzročeno med sovjetskim obdobjem, ko so se na tem območju spreminjali tokovi rek zaradi namakanja bombažnih polj, to pa je med drugim pripeljalo do ene največjih ekoloških katastrof v zgodovini človeštva - izsušitve Aralskega jezera.