Skladno z aprilskim dogovorom so srbske oblasti pozvale kosovske Srbe, naj se udeležijo današnjih volitev. A za zadnje bi to pomenilo, da priznavajo Kosovo, česar ne želijo, zato so številni napovedali bojkot volitev. Foto: EPA
Skladno z aprilskim dogovorom so srbske oblasti pozvale kosovske Srbe, naj se udeležijo današnjih volitev. A za zadnje bi to pomenilo, da priznavajo Kosovo, česar ne želijo, zato so številni napovedali bojkot volitev. Foto: EPA
Kforjeve sile ostajajo na Kosovu do prihodnjega leta. Foto: EPA
Srbski premier Ivica Dačić, visoka evropska zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton in kosovski premier Hasim Thaci ob zgodovinskem podpisu dogovora o normalizaciji odnosov. Foto: EPA

Izboljšanje medsebojnih odnosov je namreč za obe strani prvi pogoj za napredek na poti v EU, od katerega Bruselj ne odstopa in zato budno spremlja odnose med njima.

Kosovska država je v zadnjih petih letih zakoličila temelje svoje prihodnosti, za uresničitev zastavljenih ciljev pa bo morala še trdo delati. Pri tem je ključna normalizacija odnosov s Srbijo, ki je že pred petimi leti ob izglasovanju deklaracije kosovskih poslancev v Beogradu zanikala neodvisnost Kosova in trdila, da je Kosovo del srbskega ozemlja. In to trdi tudi danes.

"Od tega dne je Kosovo neodvisno in svobodno," je 17. februarja 2008 na slovesnem zasedanju kosovske skupščine, na katerem so sprejeli deklaracijo neodvisnosti, dejal takratni (in zdajšnji) kosovski premier Hasim Thaci. Velike besede, ki se uresničujejo postopoma.

Kosovo je do zdaj priznalo 106 držav
Do zdaj je Kosovo kot neodvisno državo priznalo 106 držav članic Združenih narodov, čeprav samo še ni zaprosilo za članstvo v tej organizaciji. Ključni razlog sta Rusija in Kitajska, obe stalni članici Varnostnega sveta, torej s pravico do veta. Prva ima razglasitev neodvisnosti Kosova za nezakonito, druga pa je že pred petimi leti ob razglasitvi izrazila “zaskrbljenost”. Je pa Kosovo od leta 2009 član Mednarodnega denarnega sklada in nekaterih drugih organizacij.

Sever Kosova - kraj stalnih napetosti
Napeti odnosi med Beogradom in Prištino, ki so bili največkrat posledica napetega položaja na severu Kosova, kjer so Srbi večinsko prebivalstvo, so v zadnjih letih privedli do večkratnih vpoklicev Kforjevih vojakov. Na severu Kosova so že vse od razglasitve samostojnosti razmere najobčutljivejše. Srbi si namreč prizadevajo za priključitev ozemlja k Srbiji, pri čemer jih podpirajo srbske oblasti, medtem ko Priština vztraja pri nadzoru nad celotnim ozemljem Kosova in vključevanju severnega dela Kosova v kosovsko družbo.

Lani storjen pomemben korak s koncem nadzorovane neodvisnosti
Pomemben korak v razvoju samostojnosti Kosova se je zgodil lani, ko sta se konec leta uradno končala nadzorovana neodvisnost Kosova in mandat mednarodnega civilnega predstavnika, kar pomeni, da je država dobila polno suverenost. Prej je namreč mednarodna skupnost lahko prek civilnega predstavnika popravljala zakone in druge odločitve, kot je to predvidel načrt nekdanjega posebnega odposlanca ZN-a za Kosovo Marttija Ahtisaarija iz leta 2007.

Še vedno pa na Kosovu ostajajo Natove sile Kfor, ki skrbijo za varnost, in misija EU-ja Eulex, ki pomaga pri nadaljnji izgradnji pravosodja, carine in policije ter katere mandat so pred kratkim podaljšali do junija 2014. Ostaja tudi posebni predstavnik in vodja urada EU-ja na Kosovu, nekdanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.

Gospodarski kazalniki izjemno skrb vzbujajoči
Politična stabilnost države je osnovni pogoj, da se Kosovo loti razvoja gospodarstva, ki je bilo že v času nekdanje Jugoslavije najsiromašnejše in tudi danes ostaja v nezavidljivem položaju. Država se bojuje z velikim trgovinskim primanjkljajem, šibko razvejanostjo gospodarskih dejavnosti, nizko produktivnostjo in visoko brezposelnostjo, ki je 40-odstotna. Prihodki njenih prebivalcev so zato zelo odvisno od financiranja diaspore, predvsem iz Švice in Nemčije, in nič ne kaže, da bi se to v kratkem spremenilo.

V 10. krogu pogajanj vendarle dogovor
Še en mejnik v tlakovanju poti do mirnega sobivanja sta Priština in Beograd dosegla aprila letos, ko sta na desetem krogu trdih pogajanj vendarle dosegla dogovor o normalizaciji odnosov, ki med drugim določa, kakšno stopnjo avtonomije naj uživa skupnost srbskih občin na severu Kosova, in izključuje možnost, da Srbija blokira članstvo Kosova v mednarodnih organizacijah. Hkrati pa dogovor omogoča tudi uresničevanje suverenosti Kosova na celotnem njegovem ozemlju, odpravlja vzporedne srbske institucije in zagotavlja spoštovanje kosovskega ustavnega reda na vseh območjih države. Dogovor je povzročil burne odzive predvsem na srbski strani: nasprotniki dogovora so protestirali v Kosovski Mitrovici in v Beogradu, protesti pa so potekali tudi v Prištini, kjer so nasprotovanje izrazili pripadniki albanskega nacionalističnega gibanja Samoopredelitev, ki zavrača kakršen koli dialog s Srbijo.

Bodo kosovski Srbi bojkotirali volitve?
Srbski politični vrh je skladno z aprilskim dogovorom spodbujal kosovske Srbe, naj se udeležijo današnjih volitev, da bi lahko oblikovali skupnost srbskih občin. "Za nas je pomembno, da so Srbi edinstveni in da čim bolje zaščitijo svoje interese," je oktobra med obiskom na Kosovu dejal srbski premier Ivica Dačić. Takrat je kosovskim Srbom tudi položil na srce, da razen Srbije nimajo druge države, ki bi stala za njimi.

A za številne kosovske Srbe bi udeležba na današnjih volitvah pomenila priznanje kosovske države, čemur pa ostro nasprotujejo. Zato ni presenetljivo, da so bili Kosovska Mitrovica in drugi kraji na severu Kosova v teh dneh preplavljeni s plakati, ki so pozivali k bojkotu volitev. Njihov “uspeh” bo znan zvečer.