Hartmanova je našo državo obiskala ob izidu njene knjige Mir in kazen: poročilo o tajni vojni med politiko in haaškim pravosodjem, ki je zdaj doživela še slovenski prevod. S svojim delom je dvignila veliko prahu, saj je odkrito spregovorila o poskusih vplivanja mednarodne politike na haaško sodišče, ko je šlo za sojenje odgovornim za genocid v Bosni in Hercegovini.

Lani avgusta jo je haaško sodišče obtožilo nespoštovanja sodišča, za kar so po njenem prepričanju krive tri strani v knjigi, kjer opisuje sodelovanje Srbije pri vojnih zločinih v BiH-u in o zapiskih srbskega obrambnega sveta, ki so na zahtevo Beograda dobili oznako tajno. Po mnenju haaškega sodišča je z razkritjem odločitev Hartmannova zavestno kršila pravila sodišča.

Grožnja z visoko zaporno kaznijo
Sodišče je prepričano, da je Hartmannova podatke dobila od zaposlenih na sodišču, medtem ko sama vztraja, da jih je pridobila kot novinarka med svojim raziskovalnim delom. Ob tem poudarja, da je niso obtožili zaradi domnevnega razkritja zaupnih informacij, ampak zaradi domnevnega razkritja odločitev sodišča, ki so zaupne narave. Sojenje se bo začelo sredi junija, grozi pa ji do sedem let zapora in plačilo kazni v višini 100.000 evrov.

Ob predstavitvi knjige je Hartmannova dejala, da problem haaškega sodišča ni bil toliko v zbiranju dokazov, ampak predvsem v sodelovanju z lokalnimi oblastmi in v sami aretaciji obtožencev za vojne zločine. Po njenih besedah se je na sodišče skoraj vsakodnevno izvajal pritisk, a sama zagotavlja, da je vsak dan potekal tudi boj proti tem pritiskom.

V prvi knjigi o Miloševiću
Hartmannova je v devedesetih letih prejšnjega stoletja kot dopisnica za francoski Le Monde enajst let poročala z območja nekdanje Jugoslavije in leta 1999 izdala svojo prvo knjigo z naslovom Milošević, la diagonale du fon ( Milošević, diagonala blazneža). Leta 2000 je postala tiskovna predstavnica glavne haaške tožilke Carle Del Ponte in je to delo opravljala do leta 2006.

G. V.