Tedanji ameriški veleposlanik Robertson je leta 2007 zapisal, da bi lahko Janković igral pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru. Foto: BoBo
Tedanji ameriški veleposlanik Robertson je leta 2007 zapisal, da bi lahko Janković igral pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru. Foto: BoBo
Oklepnik svarun oz. patria
Po mnenju nekdanjega ameriškega veleposlanika Thomasa Robertsona je celoten posel s patrijami smrdel od samega začetka. Foto: BoBo
Janez Drnovšek in Janez Janša
Robertson je zapisal, da je tedanji predsednik Janez Drnovšek sodelovanje s tedanjim predsednikom vlade Janezom Janšo opisal kot dobro. Foto: BoBo

V novih depešah, ki jih je objavil WikiLeaks, so objavljena poročila nekdanjega ameriškega veleposlanika v Sloveniji Thomasa Robertsona. Ta se je leta 2007 na kosilu sešel z županom Jankovićem in ga, čeprav mu je Janković zatrjeval, da ni politik, označil za osebo, ki jo je dobro imeti na očeh. Robertson je takrat zapisal, da ima Janković dober občutek za ljudi, in da lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti igral pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru.

"Janša do posla s Patrio ignorantski"
Robertson je v zaupni depeši odnos tedanjega premierja Janeza Janše do posla s Patrio označil kot ignorantskega. Takšen Janšev odnos je bil po Robertsovem mnenju nepristen, "posebej ker je znano, da je nekdanji obrambni minister, ki sledi takšnim zadevam". Po mnenju nekdanjega veleposlanika je celoten posel s patrijami smrdel od samega začetka, zapisal je tudi, da je nekdanji brigadir Jože Žunkovič posel označil za političnega ter da vojska ni dobila, kar je želela.

Po mnenju stranke SDS sta depeši WikiLeaks dokaz, da Janša ni podlegel lobiranju pri poslih z oklepniki in da je vseskozi zagovarjal potrebo po transparentnosti mednarodnega javnega razpisa. "Depeši prav tako nakazujeta sporno vmešavanje takratnega načelnika generalštaba Slovenske vojske, danes svetovalca predsednika republike, v odločitve ministrstva. Omenjena častnika Slovenske vojske (še Žunkovič) sta pri ameriški diplomaciji ustvarjala napačni vtis, da je pri razpisu prišlo do korupcije in tako škodovala ugledu Republike Slovenije," so zapisali v SDS-u.

Incident v Sečovljah politična provokacija
Ameriško veleposlaništvo je v eni izmed tajnih depeš komentiralo tudi incident na meji v Sečovljah pred parlamentarnimi volitvami 22. septembra 2004, ko se je tedanji predsednik SLS-a Janez Podobnik zapletel v fizični obračun s hrvaškimi policisti in bil pri tem aretiran. Incident so označili kot politično provokacijo, kjer se je vnaprej vedelo, kakšen bo rezultat, ter da bo SLS morda zato dobil nekaj več simpatij na prihajajočih volitvah. Kot zanimivost so navedli to, da Joška Jorasa, ki je tedaj kandidiral na listi SLS-a in ki je bil večkrat aretiran v mejnih sporih, niso aretirali skupaj s Podobnikom.

Ameriški predstavniki so v depešah pisali tudi povzetke srečanj oz. kosil z nekaterimi slovenskimi politiki. Nekdanji premier Janez Janša naj bi tako na kosilu z ameriškim veleposlanikom razlagal, da je Slovenija majhna država, kjer se vsi poznajo med seboj, še posebej med elitami.

Rupel priznal, da so nekateri želeli zamenjave v Delu
Ena izmed depeš WikiLeaksa je namenjena tudi vpletenosti politike v menjave v upravi in uredništvu časnika Delo. Tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel je v pogovoru z namestnico ameriškega veleposlanika Maryruth Coleman priznal, da so si nekateri iz vlade prizadevali izbrati prijateljskega urednika časopisa Delo, da pa to nista bila on sam ali Janša. Vendar pa je tistim, ki so si prizadevali za to, tudi uspelo nastaviti generalnega direktorja in odgovornega urednika.

Tema sestanka med Colemanovo in Ruplom so bile obtožbe o političnih pritiskih na slovenske novinarje, sestanek pa je predlagal Rupel. Te obtožbe je tedanji zunanji minister zanikal, ob tem pa pojasnil, da slovenski novinarji pišejo "v izjemno kritičnem tonu, kar dokazuje, da vlada nikakor ne izvaja pritiska". Obtožbe je označil za politično motivirane, Colemanova pa je dejala, da je ameriško veleposlaništvo zaskrbljeno zaradi novinarske svobode v Sloveniji ter da bodo to omenili tudi v poročilu o človekovih pravicah.

Sodelovanje Drnovška z Janšo boljše od sodelovanja z Ropom
Marca 2005 se je Robertson sestal tudi s tedanjim predsednikom republike Janezom Drnovškom, ki je po zapiskih Robertsona ocenil, da Janša dela dobro in da je prvih 100 dni nove vlade potekalo dobro. Drnovšek je bil zadovoljen s sodelovanjem z Janšo, takrat sta se sestajala enkrat tedensko. To je Robertson v svojem poročilu označil kot paradoks, saj je bilo sodelovanje med Janšo ter Drnovškom tesnejše kot pa sodelovanje z Janševim predhodnikom na mestu predsednika vlade Tonetom Ropom.

Rop je bil Drnovškov izbor za predsednika vlade, potem ko se je Drnovšek temu mestu odpovedal zaradi predsedniških volitev. V depeši je tudi razkrito, da je Drnovšek Ropa označil za "nestrpnega človeka", označil pa ga je tudi za prešibkega.