Iranci so na jedrsko elektrarno Bušer čakali več kot 30 let. Foto: Reuters
Iranci so na jedrsko elektrarno Bušer čakali več kot 30 let. Foto: Reuters
Začetek delovanja jedrske elektrarne
Odprtje Bušerja

Odziv Izraela ob odprtju prve jedrske elektrarne v Iranu je bil zelo buren. Od mednarodne skupnosti so zahtevali še večji pritisk na Iran, da v Bušerju ob Perzijskem zalivu ne bi začeli bogatiti urana, iz katerega bi lahko izdelali jedrsko orožje.

A današnji dogodek je bil za Irance velik. Celo tako velik, da ga je država razglasila za državni praznik.

Iranska državna televizija je v živo prenašala odprtje nuklearke, ki jo je pomagala zgraditi ruska jedrska agencija Rosatom. V objekt iz skladišč že dobavljajo jedrsko gorivo in z njim polnijo reaktor, a elektrarna do novembra še ne bo priklopljena na električno omrežje. ''Ruski vladi in državljanom se zahvaljujemo za sodelovanje z iranskim narodom," je ob odprtju dejal iranski podpredsednik in vodja jedrskega programa Ali Akbar Salehi.

Iranci so na jedrsko elektrarno čakali več kot 30 let

- 1975: Začetek gradnje dveh reaktorjev v Bušerju, ki naj bi ju končali leta 1981. Pogodbo zanju sklene iranski šah Mohamed Reza Pahlavi z nemško družbo Siemens.
- 1979: Po islamski revoluciji in strmoglavljenju šaha se gradnja ustavi, nemški partner pa se umakne iz posla. Reaktorja sta zgrajena do 60 in 80 odstotkov.
- 1980-1988: Med iransko-iraško vojno je objekt večkrat bombardiran.
- 1995: Iran podpiše pogodbo z Rusijo za gradnjo štirih reaktorjev v Bušerju, v skladu s katero naj bi objekt začel delovati leta 2000. Dogovor naleti na ostre kritike, še posebej ZDA.
- 1996: Ruski strokovnjaki končajo preiskavo o stanju prvih dveh reaktorjev v Bušerju s sklepom, da ju bo v veliki meri treba obnoviti.
- 2007: Ruski predsednik Vladimir Putin med obiskom zagotovi Iranu, da bodo elektrarno zgradili, a ne navede konkretnega datuma. Hkrati začne Rusija v Bušer dobavljati jedrsko gorivo.
- 2009: Ruski in iranski strokovnjaki opravijo testni zagon prvega reaktorja v Bušerju, vendar pa Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) še vedno zadržuje pod ključem jedrsko gorivo.
- 21. avgust 2010: Elektrarno uradno odprejo, tako da jo začnejo polniti z jedrskim gorivom. Na električno omrežje zagotovo ne bo priključena še vsaj do novembra, polno obratovalno moč 1.000 megavatov pa naj bi dosegla v šestih do sedmih mesecih.


Polno obratovalno moč 1.000 megavatov naj bi dosegla v od šestih do sedmih mesecih, a kljub temu gre za pomembno politično zmago izoliranega Irana. Kjjub temu pa v Iranu trdijo, da ne nameravajo v nedogled bogatili do 20-odstotnega urana, čeprav je to njihova pravica. Bolj obogaten uran bi Iran uporabljal v medicinske namene, za izdelavo smrtonosnega orožja pa mora bit uran obogaten 90-odstotno.

Predsednik Rosatoma Sergej Kirijenko je na slovesnosti poudaril, da je to poseben dan za iranske in ruske strokovnjake ter da gre za enkratno jedrsko elektrarno, ki ji na svetu ni enake.

ZDA Teheranu ne zaupajo
Strokovnjaki trdijo, da je odprtje elektrarne, katere gradnjo so nadzorovali inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), prvovrstni ruski udarec Zahodu, saj so ZDA Moskvo večkrat pozvale, naj začetek delovanja jedrske elektrarne v Bušerju preloži, dokler Iran ne dokaže, da ne razvija jedrskega orožja ter da bo v Bušerju proizvajal električno energijo in ne izdeloval atomske bombe.

Projekt so pred več kot 30 leti začeli Nemci
A kljub velikim pritiskom in dvomom mednarodne skupnosti ter večletnim zamudam - objekt so gradili več kot 30 let - je Rosatom objekt le dokončal. Omenjeno elektrarno je že v 70. letih začelo graditi nekdanje hčerinsko podjetje nemškega Siemensa Kraftwerk Union AG, v 90. letih pa je projekt prevzela Rusija. Zagon elektrarne je bil sprva načrtovan za leto 2007.

Tudi sankcije jih ne uklonijo
ZDA so poskušale rusko udeležbo v projektu uporabiti kot enega izmed argumentov v jedrskem sporazumu z Iranom, s katerim bi režim v Teheranu prepričale, da se odpove lastnemu bogatenju urana in jedrsko gorivo začne uvažati iz tujine. A predsednik Mahmud Ahmadinedžad vztraja pri bogatenju urana, zaradi katerega je država že več let tarča mednarodnih sankcij, in zatrjuje, da je namenjeno le v miroljubne namene, kot so proizvodnja elektrike in medicinske raziskave.

Začetek delovanja jedrske elektrarne
Odprtje Bušerja