Sodišče je odločilo, da je Milošević kriv za vojne zločine in zločine proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995. Milošević je po sodbi sodišča kriv bombardiranja Sarajeva in pobojev Sarajevčanov, ki ga je zagrešil Sarajevsko-romanijski korpus vojske Republike srbske pod njegovim poveljevljstvom.

Po besedah sodnika Patricka Robinsona dokazi pričajo o "grozoviti zgodbi obleganja in v past ujetega mesta ter bombardiranja s strani enot bosanskih Srbov pod Miloševićevim poveljstvom". Kot najgrozovitejši napad na civiliste v Sarajevu je sodnik Robinson označil bombardiranje trga Markale 28. avgusta 1995, kjer je umrlo 43 civilistov, več kot 200 pa je bilo ranjenih.

Največja grozodejstva pod Miloševićevim poveljstvom
Milošević je poveljstvo vojske Republike srbske prevzel leta 1994, ko se je s položaja poslovil Stanislav Galić, ki ga je sodišče že obsodilo na dosmrtno ječo. Sodnik Robinson je povedal, da so prav pod Miloševićevim poveljstvom med napadi na Sarajevo uporabili modificirane zračne bombe, neprimerno orožje in bombe na mesto metali s katapulti. Med obleganjem bosanske prestolnice je umrlo več kot 12.000 ljudi, več kot 50.000 pa je bilo ranjenih.

Namesto dosmrtne ječe le 33 let
Milošević se je Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije prostovoljno predal 3. decembra 2004, v svojem prvem zagovoru na sodišču po predaji pa je povedal, da ni kriv zločinov, zaradi katerih je bil obtožen. Sojenje 65-letnemu nekdanjemu poveljniku se je končalo sredi oktobra letos, ko je tožilstvo za Miloševića zahtevalo dosmrtno ječo.

B. T.