Eden izmed panelov sklepnega dne strateškega foruma na Bledu je bil namenjen Zahodnemu Balkanu, razpravljavci v nabito polni dvorani pa so se strinjali, da je članstvo v Evropski uniji ključnega pomena za regijo, opozorili pa so tudi na pomen sodelovanja med državami v regiji. Razprave so se poleg razpravljavcev udeležili tudi številni veleposlaniki tujih držav v Sloveniji.

Srbija pripravljena na članstvo v Uniji
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je dejal, da so države v regiji v zadnjih letih dosegle pomemben napredek, in se ob tem zavzel za to, da se ohrani navdušenje za širitev Evropske unije. Izpostavil je pomembno vprašanje, kaj se bo dogajalo na Balkanu, ko se bo Evropski uniji pridružila Hrvaška, ki je trenutno lokomotiva širitvenega procesa. Povedal je, da je Srbija pripravljena, da postane kandidatka za članstvo v EU-ju, a ob tem priznal, da obstajajo še nekatera odprta vprašanja, kot je vprašanje Kosova.

Ob tem je Jeremić zatrdil, da je srbska vlada trdno zavezana temu, da se rešitev za Kosovo najde po diplomatski poti in prek miroljubnih sredstev, povedal pa je tudi, da je Srbija glede Kosova pripravljena na sodelovanje tako znotraj regije kot širše.

Črna gora lahko računa na pomoč sosednjih držav
Črnogorski zunanji minister Milan Roćen je dejal, da se zaveda, da je Črna gora majhna država in ji tudi zaradi tega nihče ne bo 'pogledal skozi prste'. Po njegovem mnenju se zdaj kaže, da je pot v Evropsko unijo vse težja, na kar kaže izkušnja Hrvaške, hkrati pa bi bila lahko za Črno goro tudi lažja, saj lahko računa pri tem na pomoč bližnjih držav Slovenije in Hrvaške, česar ti dve državi v procesu približevanja EU-ju nista imeli.

Roćen je prepričan tudi, da je naredila Črna gora velik napredek in da bo njegova država čim prej dobila priporočilo za začetek pogajanj za vstop v EU. Ob tem je dodal, da se Podgorica zaveda, da bo v fokusu EU-ja ostala samo z dobrim vzgledom in ne s težavami. Zato je Roćen zagotovil, da bo Črna gora z vsemi močmi in sredstvi odločno nastopila proti organiziranemu kriminalu, zavzel pa se je tudi za dobre odnose v regiji.

"BiH ima velik evropski potencial"
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je dejal, da je BiH po Daytonu dosegel pozitiven razvoj, kot pozitivno dejstvo pa je izpostavil tudi, da ima EU v BiH-u svojega posebnega predstavnika. "Vprašanje za BiH ni, ali biti članica EU-ja, ampak kdaj," je povedal Inzko in dodal, da ima mednarodna skupnost še vedno obveznosti do BiH-a, ki pa mora tudi sam imeti svojo odgovornost in vizijo uspeha.

BiH ima po njegovih besedah velik potencial, tako v ljudeh kot na različnih področjih. "Vsi smo majhne države, a skupaj smo kot regija lahko veliko večji, saj v celotni regiji Zahodnega Balkana živi 55 milijonov ljudi," je še dodal Inzko.

Fischer: Bistveno je vlaganje v raziskave in razvoj
Podpredsednik za izvedbene politike Evropske banke za obnovo in razvoj Jan Fischer se je osredotočil na trenutno gospodarsko in finančno krizo v svetu in opozoril, da je kriza prinesla spremembo težišča centrov moči v svetu, Evropa pa pri tem ni bila zmagovalka, ampak prej poraženka. Poleg tega se stara celina spoprijema s staranjem prebivalstva in migracijskimi pritiski.

Eden izmed odgovorov je po njegovem mnenju zagotoviti konkurenčnost držav ter vlaganja v izobraževanje, inovacije, raziskave in razvoj. Tudi sam meni, da je izrednega pomena sodelovanje v regiji, predvsem na področju transporta in infrastrukture, pri tem pa so še zlasti pomembni projekti, ki niso omejeni samo na eno državo.

Na panelu je sodeloval tudi profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Aleš Debeljak, ki je predstavil predvsem zgodovinsko-filozofsko in kulturno razsežnost Zahodnega Balkana.