Za izraelskega poslovneža in trupla treh vojakov bo Izrael izpustil okoli 400 Libanoncev, Palestincev, 23 pripadnikov Hezbolaha in 12 drugih Arabcev.

Obe strani sta dogovor potrdili. Zamenjavo bodo najverjetneje izvedli v torek, tako da bodo ujetnike postopoma prepeljali v Nemčijo. Med ujetniki bo tudi 23 pripadnikov Hezbolaha, med njimi tudi dve izmed vodij te milice. Šejka Abdela Karima Obeida in Mustafo Diranija je Izrael zajel leta 1989 in 1994. Hezbolah je sicer zahteval tudi izpustitev Samirja Kantarja, ki ga je Izrael zaradi uboja treh Izraelcev leta 1979 obsodil na 542 let zapora, vendar brez uspeha.

Hezbolah je Izraelce zajel oktobra leta 2000, v spopadu pa so bili trije izraelski vojaki tako hudo ranjeni, da so kasneje umrli. Poslovneža, sicer polkovnika v rezervi, so zajeli nekaj kasneje. Do spopadov je prišlo na območju Šeba (Sheba Farms), ki ga je zasedel Izrael, pod pritiskom ZN-a pa so ga morali zapustiti. Območje nadzira Hezbolah, ki je proiranska šiitska organizacija. Posrednica pri pogajanju je bila Nemčija, pomoč pa je nudil tudi Iran.

Dva palestinca ubita v Gazi
Izraelski vojaki so danes v bližini varnostnega zidu v Gazi ubili dva Palestinca. Ta sta se skušala v uniformah skrajnežev približati izraelskim vojakom, zato so vojaki menili, da gre za samomorilska napadalca. Zaenkrat še nobena skupina ni objavila, da je šlo za njihova pripadnika.

Arafat: Le še malo časa za časovni načrt
Palestinski predsednik Jaser Arafat je opozoril, da se čas, v katerem bi lahko na palestinskem ozemlju ustanovili dve državi, izteka. Po Arafatovem mnenju je vzrok tega gradnja izraelskega varnostnega zidu.

Arafat se je v preteklosti nenehno zavzemal za ustanovitev palestinske države na območjih Zahodnega brega in Gaze, ki jih je Izrael zasedel med vojno leta 1967. Pred tem sta ti ozemlji pripadali Jordaniji in Egiptu.

Palestinska država do leta 2005 ali pa ...
Časovni načrt, ki ga podpirajo ZDA, predvideva, da bi do leta 2005 na tem ozemlju ustanovili palestinsko državo. Največjo nevarnost za to predstavlja izraelski varnostni zid, ki poteka po Zahodnem bregu, zaradi ilegalnih judovskih naselij pa ponekod posega globoko v to ozemlje.

Palestinski premier Ahmed Kurej je v začetku meseca že napovedal, da bodo Palestinci v primeru takšne trase izraelskega zidu spremenili strategijo in se zavzemali za eno državo z dveh narodnostima.

Spremenjen potek zidu?
Izraelski zunanji minister Silvan Šalom je včeraj ob vrhu zasedanja v Davosu dejal, da je Izrael pripravljen spremeniti traso varnostnega zidu na Zahodnem bregu. Palestince je pozval k pogajanjem in pojasnil, da je Izrael ograje premaknil že na mejah z Egiptom, Jordanijo in Libanonom.