Pahorju ni uspelo prepričati Tadića. Foto:
Pahorju ni uspelo prepričati Tadića. Foto:

Profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Zlatko Šabič meni, da nejasnost glede udeležbe na konferenci do zadnjega prinaša zelo pomembno sporočilo: to pa je, da je Zahodni Balkan še vedno zelo nestabilna regija, kjer so še vedno prisotna mnoga odprta vprašanja, in je zato pozornost tej regiji upravičena. To je namreč naša neposredna soseščina in Slovenija mora biti aktivno zainteresirana za stanje v njej. Povedano drugače, je samo dokaz več, da Zahodni Balkan še zdaleč ni preteklost za nas, ampak še kako živ del naših prihodnjih razmišljanj o zunanjepolitičnih prioritetah Slovenije. Šabič meni, da bi bili na konferenci dobrodošli že majhni koraki, predvsem ko gre za institucionalizacijo povezovanja, a se vsega seveda ne da zgraditi v enem dnevu. In kaj za Slovenijo pomeni to, da ni dosegla sporazuma med vsemi stranmi in da je konferenca praktično že obsojena na propad? Šabič sam ne bi rekel, da je to propad konference. "Poglejte, Slovenija se pri organizaciji konference srečuje z resnimi težavami, ki jih ni lahko odpraviti. V nekaj mesecih lahko pričakujemo mnenje Meddržavnega sodišča o legalnosti priznanja Kosova in lahko si mislite, da Srbija ne bo storila ničesar, kar bi komur koli dalo vsaj majhen povod za razvitje teze, da je Srbija svoje stališče glede tega vprašanja kakor koli spremenila. Če bi predsedniku vlade Pahorju uspelo najti formulo, po kateri bi obe strani vseeno pripeljal na konferenco, bi bila to vrhunska zunanjepolitična zmaga, ne le za Slovenijo, ampak za celotno regijo, da ne rečem Evropsko unijo. Tu ne gre za vprašanje osebnega prestiža. Zahodni Balkan je preveč občutljiva regija, da bi si na njem Pahor gradil nekakšen pozitiven imidž. Zato tudi menim, da če mu ne uspe, ga ne bo nihče obsojal, tudi prizanesljivo trepljal po rami ne. Na Zahodnem Balkanu smo priča realnostim, ki jih je težko spremeniti čez noč," končuje Šabič.

Herman Van Rompuy in Borut Pahor
Predsednik Evropskega sveta je zadnji dan odpovedal udeležbo. Foto: EPA
Jadranka Kosor in Borut Pahor
V vsem 'klobčiču' izjav naj bi nekaj le držalo - Slovenija in Hrvaška sta pri organizaciji popolnoma usklajeni. Foto: EPA
Okrnjena udeležba na konferenci

"Vsak, ki bo jutri prišel na to konferenco, bo prispeval svoje stališče k dialogu o tem vprašanju. Kogar ne bo, ga ne bomo obsojali," je dejal slovenski premier Borut Pahor, potem ko je potrdil, da konferenca na Brdu pri Kranju bo.

Žbogar: To bo prvi takšen sestanek v 20 letih
Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je v Odmevih dejal, da se še vedno trudijo skoordinirati zadeve glede konference o Zahodnem Balkanu na Brdu, kot kaže pa srbskega predsednika Tadića ne bo. Bo pa na konferenci sedem predsednikov vlad regije, kar je prvi takšen sestanek v 20 letih.

Na vprašanje, ali je premier Borut Pahor v petek popoldne odpotoval v Beograd, je Žbogar v Odmevih odgovoril nikalno, je pa dejal, da je v stalnih stikih z vsemi v regiji in do zadnjega skuša potrditi udeležbo Tadića. "Mislim, da smo se zelo trudili, da bi dosegli to udeležbo, smo poskušali na vse možne načine, mislim pa, da je bila težka odločitev tudi za Srbijo, da se konference ne udeleži."

"Konferenca na Brdu ne skače v zelje sarajevski"
Žbogar je zanikal, da bi konferenca na Brdu "skakala v zelje" sarajevski konferenci, ki bo junija. Dejal je, da se tudi deklaracija sobotne konference sklicuje na junijsko, a tista bo ministrska, Evropske unije in Zahodnega Balkana, tu pa gre za konferenco voditeljev, da bi poslali tudi sporočilo EU-ju, da se je treba pogovarjati o prihodnosti, ne samo o težavah.

Na navedbo, da se je konferenca sprevrgla samo v naštevanje tega, koga ne bo, pa je Žbogar odvrnil, da se v soboto začne proces ponovnega povezovanja regije in sam verjame, da se bo tudi Srbija kasneje vključila. Srbija je namreč pomemben element na Balkanu, in Evropsko unijo bi moralo skrbeti, da se Srbija ne bo udeležila konference.

Zunanji minister meni, da sta tako premier Slovenije kot premirka Hrvaške Jadranka Kosor lahko zelo zadovoljna s konferenco, saj kaže, da sta Slovenija in Hrvaška sposobni rešiti probleme in sodelovati na skupnih projektih.

"Zahodni Balkan je prava smer"
Na izjave svojega predhodnika Dimitrija Rupla, da Zahodni Balkan ni prava smer, pa se je Žbogar odzval z besedami, da sam misli, da je še kako prava smer, predvsem zaradi gospodarskega sodelovanja, saj Slovenija največ investira prav v to področje in ro je razlog, da se s tem področjem ukvarjajo. Opozoril je, da je to še edino območje, ki bo še vstopilo v Evropsko unijo in bo najverjetneje naša skupina znotraj EU-ja.

Zavrnil je tudi očitke, da gre z organizacijo konference le za prikrivanje notranjepolitičnih težav. Sam meni, da se vlada z notranjepolitičnimi zadevami ukvarja ustrezno in primerno, ne morejo pa se odreči zunanji politiki, še posebej, če opazujejo, da se na Zahodnem Balkanu nekaj dogaja. Žbogar dodaja, da je Slovenija ena redkih, ki se zavzema za čim hitrejšo rešitev za Zahodni Balkan.

Do konca je bila pod vprašajem udeležba Srbije in zdaj je jasno, da srbskega predsednika Borisa Tadića ne bo na konferenco, saj je svoj prihod pogojeval s tem, da lahko Kosovo sodeluje na regionalnih srečanjih le v skladu z dokumenti ZN-a in na podlagi Resolucije 1244. "Žal organizatorjem ni uspelo v roku organizirati srečanja v skladu s tem principom in to onemogoča udeležbo srbskega predsednika," so sporočili iz njegovega kabineta.

Pahor je pojasnil, da sta se s sogostiteljico konference, hrvaško premierko Jadranko Kosor, dokončno odločila za izvedbo konference, potem ko se je v zadnjih dneh pogovarjal z voditelji držav Jugovzhodne Evrope in drugimi voditelji, med drugim s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem v četrtek v Bruslju.

"Dialog je edina pot do miru, varnosti, stabilnosti in blaginje ljudi v tem delu Evrope, zato sva se s predsednico Kosorjevo odločila, da to konferenco dokončno skličeva. Jutri ob 10. uri ste vabljeni, tako kot vsi drugi, na Brdo, kjer se bo začel za usodo ljudi v tem delu Evrope zelo pomemben in uspešen proces," je še dejal Pahor.

Hrvaška premierka Jadranka Kosor bo na konferenco prinesla prevod dokumentacije iz pristopnih pogajanj Hrvaške z EU-jem. Prevode na stotine dokumentov, ki jih je Zagreb prevedel pri usklajevanju svoje zakonodaje z evropsko, je drugim državam v regiji pred približno letom dni napovedal že nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader. To je ena od oblik pomoči Hrvaške drugim državam Zahodnega Balkana v njihovem približevanju EU-ju.

Po besedah virov pri EU-ju je bil prihod Van Rompuya odvisen od organizacije konference, od tega, ali bosta na njej sodelovala Srbija in Kosovo, oziroma od tega, ali bo njegova udeležba koristna. Viri so še pojasnili, da udeležba Van Rompuya ni bila nikoli vključena v njegov načrt srečanj, in sicer prav zato, ker je ostajal prej omenjeni "dvom".

V zgodbo se je vpletel še Kacin
Po besedah evropskega poslanca in poročevalca za Srbijo v Evropskem parlamentu Jelka Kacina naj bi Rompuy pred dvema dnevoma izjavil, da na konferenci ne bo sodeloval, če v Slovenijo ne bo prišel tudi Tadić. A v četrtek se je oglasil Rompuyev predstavnik in dejal, da "Kacin ni pooblaščen, da govori v imenu predstavnikov Evropskega sveta in da tolmači njihove odločitve in namere". Belgijec naj bi odločitev o prihodu v Slovenijo tako sprejel danes popoldne.

Na konferenco ne bo niti španskega zunanjega ministra Miguela Angela Moratinosa, čigar država v prvi polovici letošnejga leta predseduje EU-ju in bo junija v Sarajevu organizirala konferenco o Zahodnem Balkanu. Od povabljencev s strani EU-ja je udeležbo potrdil le evropski komisar za širitev Štefan Fule.

Thaci prihaja kot predstavnik nedovisne države
Kosovski premier Hashim Thaci je sporočil, da se bo konference udeležil kot predstavnik neodvisne države Kosovo, enakopravne z drugimi državami v regiji. "Treba je vedeti, da demokratizacija in perspektiva regije ter njenih držav, ki bodo sodelovale na srečanju, nista odvisni od Beograda. Vsi smo v enakopravnem položaju, vse države so neodvisne in nobena ni pomembnejša od druge," je dejal po srečanju z evropskim komisrajem za širitev Štefanom Fülejem v Prištini.

Kosovo ali Kosovo/Unmik?
Kot poroča srbski Blic, je Tadić po četrtkovem sestanku s Pahorjem "zelo jezen, saj poskušajo organizatorji prezreti načela, o katerih so se uskladili že na dogovorih pred začetkom konference". Iz Tadićevega kabineta so že od začetka svoj prihod pogojujejo s tem, da bi morala biti ob imenu Kosovo na konferenci dodana še beseda Unmik, kar pomeni, da bi bilo zastopano v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244.

Čeprav je Pahor izjavil, da "konferenca ni odvisna od enega človeka", pa je bil po poročanju Blica Tadić navzoč že vse od začetka pogovorov o konferenci, saj naj bi bila tudi Srbija ena izmed prirediteljic, čeprav uradno konferenco organizirata le Slovenija in Hrvaška. S tem so namreč želeli Srbiji poslati sporočilo, kako pomembna je njena vloga v regiji. Tadić je bil, podobno kot Pahor in hrvaška premierka, ves čas podpornik tega srečanja, a hkrati je tudi trdil, da podpira navzočnost Kosova, a "v skladu z načeli Združenih narodov".

"Nihče nima pravice obtoževati Srbije"
Zato je bil Tadić po nenapovedanem prihodu Pahorja v Beograd jezen in je izjavil: "Srbija ne sprejema niti ne priznava neodvisnosti Kosova in tega ne bo sprejela, tako da ni nobene potrebe, da se kdo trudi glede tega, saj je to misija nemogoče." Dodal je, da nihče nima pravice obtoževati Srbije, saj so svoja "načela glede sodelovanja jasno in glasno povedali že na začetku".

Bruselj s figo v žepu?
Diplomatski viri iz Bruslja namigujejo, da na sedežu Evropske unije na srečanje na Brdu gledajo kot na regionalno konferenco, zato menijo, da bo za dialog držav Zahodnega Balkana in Unije pomembnejši vrh EU-Zahodni Balkan, ki ga predsedujoča povezavi Španija pripravlja konec maja ali junija v Sarajevu. Tja pa naj Kosovo ne bi bilo povabljeno.

Profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Zlatko Šabič meni, da nejasnost glede udeležbe na konferenci do zadnjega prinaša zelo pomembno sporočilo: to pa je, da je Zahodni Balkan še vedno zelo nestabilna regija, kjer so še vedno prisotna mnoga odprta vprašanja, in je zato pozornost tej regiji upravičena. To je namreč naša neposredna soseščina in Slovenija mora biti aktivno zainteresirana za stanje v njej. Povedano drugače, je samo dokaz več, da Zahodni Balkan še zdaleč ni preteklost za nas, ampak še kako živ del naših prihodnjih razmišljanj o zunanjepolitičnih prioritetah Slovenije. Šabič meni, da bi bili na konferenci dobrodošli že majhni koraki, predvsem ko gre za institucionalizacijo povezovanja, a se vsega seveda ne da zgraditi v enem dnevu. In kaj za Slovenijo pomeni to, da ni dosegla sporazuma med vsemi stranmi in da je konferenca praktično že obsojena na propad? Šabič sam ne bi rekel, da je to propad konference. "Poglejte, Slovenija se pri organizaciji konference srečuje z resnimi težavami, ki jih ni lahko odpraviti. V nekaj mesecih lahko pričakujemo mnenje Meddržavnega sodišča o legalnosti priznanja Kosova in lahko si mislite, da Srbija ne bo storila ničesar, kar bi komur koli dalo vsaj majhen povod za razvitje teze, da je Srbija svoje stališče glede tega vprašanja kakor koli spremenila. Če bi predsedniku vlade Pahorju uspelo najti formulo, po kateri bi obe strani vseeno pripeljal na konferenco, bi bila to vrhunska zunanjepolitična zmaga, ne le za Slovenijo, ampak za celotno regijo, da ne rečem Evropsko unijo. Tu ne gre za vprašanje osebnega prestiža. Zahodni Balkan je preveč občutljiva regija, da bi si na njem Pahor gradil nekakšen pozitiven imidž. Zato tudi menim, da če mu ne uspe, ga ne bo nihče obsojal, tudi prizanesljivo trepljal po rami ne. Na Zahodnem Balkanu smo priča realnostim, ki jih je težko spremeniti čez noč," končuje Šabič.

Okrnjena udeležba na konferenci