Tokratne nove sankcije širijo krog ljudi, ki se jim zamrzne premoženje in prepove potovati v ZDA, na seznam pa je dodana še ena banka. Obama je povedal, da bodo sankcije prizadele dodatne višje ruske vladne uradnike in druge posameznike z velikimi viri in vplivom. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Tokratne nove sankcije širijo krog ljudi, ki se jim zamrzne premoženje in prepove potovati v ZDA, na seznam pa je dodana še ena banka. Obama je povedal, da bodo sankcije prizadele dodatne višje ruske vladne uradnike in druge posameznike z velikimi viri in vplivom. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Vladimir Putin in Ban Ki Mun
Generalni sekretar Združenih narodov je v Kremlju ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dejal, da je zaskrbljen nad nedavnimi dogodki na Krimu. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Referendum na Krimskem polotoku
Prebivalci Krima so na referendumu 16. marca z večino potrdili priključitev polotoka Ruski federaciji. Foto: Reuters
Simferopol
Evropska komisija predlaga novo finančno pomoč Ukrajini v vrednosti milijarde evrov v obliki srednjeročnih posojil. Dopolnila naj bi 610 milijonov evrov iz obstoječega programa, ki je na voljo od 2010. Kot je v Bruslju poudaril evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn, naj bi bile pogoj za novo pomoč reforme, ki jih bo izvedla vlada v Kijevu. Foto: BoBo
Ukrajinsko-ruski spor dobiva nove razsežnosti

"Rusija se mora zavedati, da bo z zaostrovanjem razmer v prihodnosti le izolirala samo sebe iz mednarodne skupnosti," je dejal ameriški predsednik Barack Obama ob oznanitvi novih sankcij in dodal, da ZDA ne razmišljajo o vojaškem posredovanju v Ukrajini, saj si ne želijo vojne z Rusijo.


ZDA so se za dodatne sankcije odločile po tem, ko so poslanci v spodnjem domu ruske dume pričakovano ratificirali sporazum o priključitvi Krima in mesta Sevastopol Rusiji. Na t. i. črno listo, na kateri je že 21 ruskih državljanov in krimskih politikov, ki so jim zamrznili premoženje in prepovedali potovanje v ZDA, so uvrstili še 20 posameznikov, ki delujejo v ožjem krogu ruskega predsednika in "imajo interes na Krimu".

Med njimi so vodja varnostne službe ruskega predsednika Sergej Ivanov ter milijarderja Arkady Rotenberg in Gennady Tomčenko. ZDA so jim prepovedale opravljanje transakcij v dolarjih, vse njihovo premoženje bodo zamrznile, prav tako pa imajo prepoved poslovanja v ZDA.

"Uvajamo sankcije proti več visokim uradnikom ruske vlade. Poleg tega bodo sankcij deležni tudi posamezniki, ki s svojimi sredstvi in vplivom materialno podpirajo rusko vodstvo, kot tudi banka (Rossija), ki nudi materialno podporo tem posameznikom." Banka Rossija ima okoli 10 milijard dolarjev kapitala, zaradi sankcij pa začasno ne bo več smela poslovati z dolarji.

ZDA uvajajo sankcije zoper ključne sektorje
Obama je med drugim podpisal nov izvršni ukaz, ki ZDA omogoča uvedbo sankcij zoper ključne sektorje ruskega gospodarstva, energetike, rudarstva in obrambnega sektorja. "Tega si ne želimo, ker bodo takšne sankcije škodovale svetovnemu gospodarstvu," je priznal Obama. Dosedanje sankcije ZDA in EU-ja sicer niso z ničimer spremenile ruskega vedenja.

"Želimo, da se Ukrajinci sami odločijo o svoji usodi in imajo dobre odnose z ZDA, Rusijo, Evropo, torej s komer koli si želijo," je dejal Obama in kljub novim sankcijam ubral pomirljive tone. "Diplomacija med ZDA in Rusijo se nadaljuje in Rusija ima na izbiro, kako bo ravnala," je dejal ter odpotoval na Florido, kjer bo razpravljal s študenti in delavci o gospodarskih razmerah v ZDA.

Rusija na ukrepe ZDA odgovarja z ukrepi
Rusija se je na poteze ZDA odzvala s povračilnimi sankcijami proti vidnim ameriškim politikom. "Nihče ne bi smel dvomiti: na vsak sovražni napad bomo odgovorili v enaki meri," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. To je objavilo seznam desetih ameriških državljanov, ki bodo imele prepoved vstopa v Rusijo. Med njimi so ameriški senatorji John McCain, John Boehner, Harry Reid in Mary Landrieu, svetovalec Bele hiše Dan Pfeiffer ter namestnik svetovalca za državno varnost Benjamin Rhodes.

Rusko ministrstvo je v objavljeni izjavi na spletni strani zapisalo, da so ZDA večkrat opozorili, da so sankcije kot "meč z dvema reziloma", ki se bodo ZDA vrnile kot "bumerang".

Ban Ki Mun v Kijevu
V Moskvi se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sešel generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki na Krimu, ki ga je Rusija v torek priključila svojemu ozemlju.

"Kot generalni sekretar moram povedati, da sem globoko zaskrbljen nad trenutnimi razmerami. Napetost med Ukrajino in Rusijo predstavlja veliko tveganje tako za obe državi kot za širšo regijo," je dejal Ban, ki je izrazil "globoko zaskrbljenost nad zavzetjem oporišč ukrajinske vojske na Krimu". Poudaril je, da so v preteklosti "majhni incidenti vodili k dogodkom, ki so popolnoma ušli izpod nadzora".

Po Moskvi se bo Ban odpravil v Kijev
Iz Moskve bo Ban odpotoval v Kijev, kjer se bo v petek srečal z začasnim ukrajinskim predsednikom Oleksandrom Turčinom in premierjem Arsenijem Jacenjukom. O razmerah na Krimskem polotoku naj bi se generalni sekretar ZN-a pogovarjal tudi z opazovalci ZN-a za človekove pravice. Na sedežu ZN-a v New Yorku so obisk v Rusiji in Ukrajini označili za "del diplomatskih prizadevanj vse vpletene strani spodbuditi k mirni rešitvi krize" v skladu z načeli ustanovne listine ZN-a.

Nove sankcije proti Rusiji pripravlja tudi EU

EU je v odzivu na referendum o priključitvi Krima Rusiji sprejel seznam 21 krimskih in ruskih predstavnikov in jim prepovedal potovanje v Unijo ter zamrznil njihovo premoženje v Uniji. Na seznamu je osem proruskih politikov s Krima, med njimi predsednik krimske vlade Sergej Aksjonov. Med trinajstimi kaznovanimi Rusi so člani dume in trije visoki predstavniki vojaških sil. Ta seznam ni dovolj, saj so na njem le nizki predstavniki. Čas je, da se usmerimo v ožji krog ruskega predsednika Vladimirja Putina, je ob prihodu na vrh poudarila litovska predsednica Dalia Grybauskaite.

Evropski voditelji, ki so se zbrali na vrhu v Bruslju, so bili složni, da bodo proti določenim ruskim državljanom uvedli nove sankcije. Pričakujeta se razširitev seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo imetja, kot tudi odpoved vrha EU-ja in Rusije, ki je načrtovan za junij.
- Nemška kanclerka Angela Merkel je nemškim poslancem zatrdila, da EU razmišlja tudi o pripravi gospodarskih sankcij proti Rusiji. "Ob morebitnem zaostrovanju razmer smo v vsakem trenutku pripravljeni tudi na prehod v tretji krog sankcij - torej na uvedbo gospodarskih sankcij," je dejala.

- Francoski predsednik Francois Hollande je naznanil odpoved vrha EU-ja in Rusije, ki bi moral biti junija v Sočiju. Odpoved vrha je bila že ves čas predvidena v sklopu drugega kroga sankcij. Kot kaže, bodo voditelji danes potrdili ta ukrep. "Kar se dogaja v Ukrajini, še posebej na Krimu, je nesprejemljivo," je še izpostavil francoski predsednik.

- Enako je poudaril britanski premier David Cameron in dodal, da se morajo članice EU-ja odzvati jasno in enotno. Opozoril je tudi, da mora Unija jasno pokazati, da podpira Ukrajino. S tem namenom bo Unija v petek s predsednikom ukrajinske vlade Arsenijem Jacenjukom podpisala politični del sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino.

- Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je dejal, "če smo pred ukrajinsko krizo imeli občutek, da nevarnosti vojne ni več, smo se zdaj zresnili in se zavedamo, da obstaja tveganje oboroženega konflikta". Ob tem je poudaril, da mora morebitne gospodarske sankcije Rusije spremljati celovita politična strategija, Evropejce pa je treba pripraviti na posledice morebitnih gospodarskih sankcij. Ob tem je opozoril, da je treba ob vseh resnih vprašanjih, ki EU in Rusijo razdvajajo, razmišljati tudi o skupnih interesih, češ da mednarodna skupnost Moskvo potrebuje pri reševanju vprašanja Sirije in Irana.

Enotno sporočilo vrha EU je po Schulzevih besedah nujno, ni pa lahko zagotoviti enotnosti, saj so interesi članic zelo različni, nekatere so 100-odstotno energetsko odvisne od Rusije, druge imajo finančne interese ali pomembne investicije v Rusiji, je spomnil.

- Na vrhu EU-ja v Bruslju je slovenska premierka Alenka Bratušek dejala, da je prepričana, da bodo voditelji vse odločitve, čeprav bodo težke, sposobni sprejeti soglasno. Slovenija po njenih besedah ni spreminjala stališč do ukrajinske krize: še vedno zagovarja celovitost in suverenost Ukrajine ter si želi, da bi se kriza rešila s političnim dialogom.
- Mednarodna skupnost razmišlja tudi o izključitvi Rusije iz skupine G8, potem ko je že pred časom ustavila priprave na vrh G8 v Sočiju, ter o zamrznitvi pogajanj o članstvu Rusije v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Unija je najprej v odzivu na nameščanje ruskih vojakov po Krimu in odobritev možnosti vojaškega posredovanja Rusije na polotoku zamrznila pogovore o vizumski liberalizaciji in novem sporazumu z Rusijo.

Ukrajinsko-ruski spor dobiva nove razsežnosti