Dogovor v Ženevi so sklenili po skoraj treh dneh pogovorov. Foto: EPA
Dogovor v Ženevi so sklenili po skoraj treh dneh pogovorov. Foto: EPA
Sirski begunci
Število sirskih beguncev je v več kot dve leti trajajoči vojni preseglo število dva milijona. Foto: EPA
Premik pri sirskem vprašanju

Ameriški državni sekretar John Kerry je predstavil okvirni dogovor s šestimi točkami, po katerem mora Sirija v tednu dni predložiti popoln seznam svojih zalog kemičnega orožja, do novembra pa dovoliti mednarodnim inšpektorjem dostop do njih. Sirsko kemično orožje bi morali odstraniti ali uničiti do sredine leta 2014, uničeno pa bi moralo biti zunaj Sirije. Dodal je, da bi bil lahko sporazum uresničen z resolucijo Združenih narodov ob grožnji sankcij ali sile ob njegovem nespoštovanju.

Kerry: Ni prostora za igrice
Kerry je poudaril, da svet od režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada pričakuje, da izpolni obljubo o uničenju kemičnega orožja. "Ni prostora za igrice, mogoče je le celovito izpolnjevanje (obvez) Asadovega režima," je opozoril.

Kerry je ob tem tudi pojasnil, da bi bila uporaba vojaške sile proti Siriji mogoča, če Damask ne bi izpolnjeval dogovora ali bi bilo kemično orožje znova uporabljeno. Potem bi Varnostni svet lahko razmislil o uporabi ukrepov po VII. poglavju Ustanovne listine ZN-a, ki omogočajo tudi uporabo sile.

Lavrov: VS še lahko ukrepa
Lavrov je bil še neposrednejši. Kot je dejal, bo Varnostni svet ZN-a ukrepal, če bo Sirija kršila mednarodno konvencijo o prepovedi kemičnega orožja. "Če zahteve ne bodo izpolnjene ali če bo morebiti uporabljeno kemično orožje, bo Varnostni svet sprejel ukrepe v skladu s poglavjem VII. Ustanovne listine ZN-a," je pojasnil.

Je pa Lavrov ob tem opozoril, da VS ZN-a ne bi kar samodejno sprejel poročil o kršenju zavez glede uporabe kemičnega orožja, ampak bi bilo treba vsako tako kršenje preveriti.

V pogovorih v Ženevi je sicer sodeloval tudi posebni mednarodni odposlanec za Sirijo Lakhdar Brahimi.

Uporniki: Dogovor se nas ne tiče
Sirski uporniki pa so omenjeni dogovor zavrnili. Kot je dejal poveljnik uporniške vojske Salim Idris, skuša sporazum zgolj pridobiti čas režimu Bašarja Al Asada. "Rusko-ameriška pobuda nas ne zadeva. Z njo se zgolj poskuša pridobiti čas," je med obiskom v Carigradu v Turčiji dejal Idris, poveljnik uporniške Svobodne sirske vojske. "To pobudo bomo povsem ignorirali in se bomo še naprej borili za padec režima," je še dodal.

Obamova grožnja z napadom ostaja
V svojem rednem sobotnem radijskem nagovoru pa je ameriški predsednik Barack Obama ponovil grožnjo z vojaškim napadom, če diplomacija ne bo uspešna. "Videti moramo konkretne ukrepe, ki bodo pokazali, da Asad misli resno glede svojega kemičnega orožja," je dejal Obama.

Priznanje Sirije, da ima kemično orožje in da se želi priključiti 189 državam, ki so podpisale konvencijo ZN-a o prepovedi kemičnega orožja, je Obama označil za "pozitivni razvoj". Poudaril pa je, da pri ruskem predlogu o nadzoru nad sirskim kemičnim orožjem "ne bi smelo iti za zavlačevalno taktiko".

"Vsak dogovor bo treba preverjati in ugotoviti, da Asadov režim in Rusija izpolnjujeta dane zaveze, torej da se preda sirsko kemično orožje pod nadzor mednarodni skupnosti in da se ga na koncu uniči," je še dejal.

ZDA ocenjujejo, da naj bi imela Sirija okoli 1.000 ton različnih kemičnih bojnih plinov, od sarina do iperita in celo strupa VX. Rusija pa naj bi ocenjevala, da so sirske zaloge kemičnega orožja precej manjše.

Tudi britanski zunanji minister William Hague je pozdravil dogovor ZDA in Rusije: "Velika Britanija pozdravlja ameriško-ruski dogovor o sirskem kemičnem orožju. Čim prej se bo treba lotiti uresničevanja," je na Twitterju zapisal Hague. Dogovor je pozdravila tudi Francija in ga označila za "pomemben korak naprej".

Zadovoljstvo ob doseženem dogovoru je izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. V svojem predvolilnem nastopu v Mainzu je dejala, da je razveseljivo, da sta se zunanja ministra ZDA in Rusije sporazumela o uničenju sirskega kemičnega orožja. Ob tem je menila, da morajo zdaj "besedam slediti dejanja".

Premik pri sirskem vprašanju