Izraelski stroji čakajo na nedeljo, saj naj bi takoj po izteku moratorija zgradili 2.066 novih stanovanj. Foto: EPA
Izraelski stroji čakajo na nedeljo, saj naj bi takoj po izteku moratorija zgradili 2.066 novih stanovanj. Foto: EPA
Benjamin Netanjahu
Izraelski premier je sprva odločno nasprotoval podaljšanju moratorija, zdaj pa naj bi bil pripravljen na določene omejitve gradnje. Foto: EPA

Moratorij za gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu, ki ga je pred 10 meseci uvedel Izrael, se bo iztekel v nedeljo, palestinska stran pa je že napovedala, da bo v primeru nadaljevanja gradnje naselij prekinila mirovna pogajanja, ki so se začela 2. septembra. Pogovori, ki naj bi v letu dni razrešili vsa ključna vprašanja meja, varnosti, Vzhodnega Jeruzalema in palestinskih beguncev in pripeljali do mirovnega dogovora, konkretnih rezultatov še niso prinesli, v veliki meri prav zaradi vprašanja naselbin.

Moratorij za gradnjo naselbin, ki se ne nanaša na Vzhodni Jeruzalem, je izraelski premier Benjamin Netanjahu po hudem pritisku ameriške administracije uvedel novembra lani. Čeprav je ta zamrznitev na terenu komajda ustavila gradnjo, je za Palestince tako pomembna, da so pripravljeni zapustiti prva konkretna pogajanja po več kot dveh letih. Netanjahu podaljšanje moratorija sicer zavrača, a je dal vedeti, da je pripravljen ohraniti nekatere omejitve glede gradnje, v zadnjih dneh pa je tudi palestinski predsednik Mahmud Abas nekoliko omilil vztrajanje pri nadaljevanju moratorija.

V želji po nadaljevanju ZDA predstavile mogoče rešitve
ZDA si prizadevajo, da se pogajanja ne bi končala, tako da so v četrtek izraelskim in palestinskim pogajalcem že predložile več idej, kako bi lahko rešili spor glede naselbin. Palestinski viri so poročali, da je ameriški bližnjevzhodni odposlanec George Mitchell v neposrednem stiku z izraelskim premierjem Netanjahujem in palestinskim predsednikom Abasom, ki sta v začetku meseca začela mirovna pogajanja.

Ena izmed mogočih rešitev za sprti strani naj bi bila obnovitev gradnje le na nekaterih območjih, po vsej verjetnosti v naselbinah blizu meje z Izraelom, ki bi jih judovska država v okviru prihodnjega mirovnega dogovora z zamenjavo ozemlja obdržala. Na mizi naj bi bila ob tem še najmanj dva predloga, med njimi trimesečno podaljšanje moratorija ali pogojno podaljšanje, v okviru katerega bi Palestinci privolili v "izjeme" pri naselbinah.

Izpustitev vohuna v zameno za moratorij?
Nekaj prahu je v zadnjih dneh dvignilo poročanje izraelskega radia, da naj bi Netanjahu v zameno za podaljšanje moratorija za gradnjo judovskih naselij od ZDA zahteval izpustitev obsojenega vohuna Jonathana Pollarda, a informacije niso komentirali ne v Izraelu ne v ZDA. Osvoboditev vohuna naj bi Netanjahuju zagotovila politično kritje za podaljšanje moratorija, ki mu njegovi koalicijski partnerji iz vrst ultrakonservativnih izraelskih strank ostro nasprotujejo, naseljenci pa grozijo s protesti.

Na palestinskih ozemljih vse več judovskih naseljencev
Na Zahodnem bregu med 2,5 milijona Palestincev živi približno 300.000 judovskih naseljencev, 200.000 pa jih živi v Vzhodnem Jeruzalemu, na katerega se moratorij ne nanaša. Število judovskih naseljencev je začelo strmo naraščati po mirovnih pogajanjih v Oslu leta 1993, od takrat pa se je to število ob glasni podpori desničarskih politikov, med njimi Netanjahuja, skoraj potrojilo.

Izraelska mirovna organizacija Peace Now poroča, da so v naselbinah tudi po uvedbi moratorija zgradili približno 2.000 stanovanj, medtem ko so v preteklih letih na Zahodnem bregu v povprečju zgradili 1.700 stanovanjskih enot na leto. Moratorij se je nanašal le na nove projekte, vse, ki so bili že v teku, pa je bilo mogoče nadaljevati. Če moratorija za gradnjo naselij ne bodo podaljšali, naj bi takoj zgradili 2.066 novih stanovanj, za dodatnih 13.000 pa naj bi že pridobili vsa potrebna dovoljenja, še poroča Peace Now.