Smrt Palestinca je sprožila nasilne proteste. Foto: Reuters
Smrt Palestinca je sprožila nasilne proteste. Foto: Reuters
Judovske naselbine
V okoli 100 judovskih naselbinah, zgrajenih od izraelske okupacije Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalema, živi okoli pol milijona Judov. Foto: EPA

Incident se je zgodil, ko je skupina okoli deset ljudi v Vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga Palestinci želijo za prestolnico svoje prihodnje države, napadla avtomobil izraelskega varnostnika, ki je odgovoril s streljanjem in ubil 32-letnega Palestinca. Njegova smrt je sprožila proteste, med katerimi so protestniki metali kamenje ob Zahodnem zidu, nato pa so se zatekli v mošejo, tretji najbolj sveti kraj za muslimane.

"Na izbiro je imel - oni ali on," je po incidentu o streljanju na varnostnika dejal predstavnik izraelskega ministrstva za stanovanjsko upravo. Stanovalci okrožja Silwan, v katerem je varnostnik varoval judovske naselbine, so po streljanju odšli na ulice in prevrnili dva avtomobila, dva zažgali in začeli metati kamenje v mimoidoče in policijo, ki je odgovorila s solzivcem.

Se bo gradnja judovskih naselij nadaljevala?
Najnovejši spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko policijo, med katerimi je bilo ranjenih najmanj sedem izraelskih civilistov in policist ter pet Palestincev, se dogajajo nekaj dni pred iztekom moratorija za gradnjo judovskih naselbin v Vzhodnem Jeruzalemu.

Gradnja judovskih naselbin na Zahodnem bregu je ena najbolj žgočih točk spora med Izraelci in Palestinci, ki so na začetku meseca po skoraj dveh letih znova začeli mirovna pogajanja. Ta ogroža namera Izraela, da ne podaljša moratorija za gradnjo spornih naselij, ki poteče 26. septembra. Palestinci ustavitev gradnje naselbin na ozemljih, ki jih imajo za svoja, postavljajo kot pogoj za uspešno nadaljevanje pogajanj.

Poziv k podaljšanju moratorija
Bližnjevzhodna četverica (ZN, EU, ZDA in Rusija), ki se je sešla ob robu plenarnega zasedanja Generalne skupščine ZN-a o uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, je Izrael pozvala, naj podaljša moratorij, in tako Palestince kot Izraelce zaprosila, naj se vzdržijo provokativnih dejanj in burnih izjav.

Četverica je v izjavi zapisala, da je imel moratorij, ki ga je Izrael uvedel novembra lani, pozitiven učinek, zato je pozvala k njegovemu nadaljevanju. Obe strani je pozvala k nadaljevanju pogajanj v konstruktivnem duhu, mednarodno skupnost pa, naj ta prizadevanja podpre.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je v torek sicer nekoliko omilil palestinsko stališče, da bodo odstopili od pogajanj, če moratorij ne bo podaljšan. Pogovore bi bilo ob morebitnem nepodaljšanju "zelo težko" nadaljevati, je Abas dejal na srečanju z ameriškimi judovskimi voditelji v New Yorku in dodal, da "ne more reči", ali bo v tem primeru od pogajanj odstopil. Abas se je v New Yorku zasebno srečal z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom, s katerim pa podrobnosti o mirovnih pogovorih nista razkrila.

Netanjahu zahteval "korenček"?
V preteklih dneh je izraelski radio poročal, da naj bi urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v zameno za podaljšanje moratorija od ZDA zahteval izpustitev obsojenega vohuna Jonathana Pollarda, česar niso komentirali niti v Netanjahujevem uradu niti v Beli hiši in ameriškem zunajem ministrstvu. Pollard je bil v ZDA obsojen na dosmrtno ječo zaradi izdaje zaupnih dokumentov izraelski vladi v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je delal v obveščevalnem oddelku ameriške mornarice.

Netanjahu naj bi bil prepričan, da bi mu osvoboditev Pollarda, ki v Izraelu velja za junaka, zagotovila politično kritje za podaljšanje moratorija, ker mu njegovi koalicijski partnerji iz vrst ultrakonservativnih izraelskih strank ostro nasprotujejo.