Kompromis o zmanjšanju porabe je sporočil John Boehner, republikanski predsednik predstavniškega doma. Foto: Reuters
Kompromis o zmanjšanju porabe je sporočil John Boehner, republikanski predsednik predstavniškega doma. Foto: Reuters
Barack Obama
Obama je dejal, da so tako demokrati kot republikanci sprejeli težke odločitve. Foto: Reuters
Kongres le sprejel proračun

Eno uro pred rokom – petek ob polnoči – so demokrati predsednika Baraka Obame in republikanci sklenili, da bodo porabo v preostanku fiskalnega leta, ki se konča 30. septembra, zmanjšali za 37,8 milijarde dolarjev. Kongres je po hitrem postopku odobril kompromis, ki bo omogočal nadaljnje delovanje ameriških zveznih agencij še za en teden, v tem času pa morajo sprejeti celoten proračun.

Največje zmanjšanje v zgodovini ZDA
Dogovor za preostanek fiskalnega leta, ki so ga sklenili po dnevih napetih pogajanj, pomeni največje zmanjšanje porabe v ameriški zgodovini in zmago za republikance, ki so novembra lani dobili nadzor nad predstavniškim domom z obljubo o zmanjšanju vladnega aparata. Republikanci so zahtevali zmanjšanje porabe za 61 milijard dolarjev, demokrati so se bili pripravljeni odreči le 33 milijardam.

Težko, a potrebno zmanjšanje
Predsednik predstavniškega doma John Boehner je dejal, da je bilo pogajanje o zmanjšanju porabe "dolg boj", Obama pa je povedal, da bo zmanjšanje porabe težko, toda potrebno. Dodal je, da morajo ZDA začeti živeti v skladu s svojimi zmožnostmi. Boj za proračun za leto 2012 in dolgoročne načrte o zmanjšanju primanjkljaja bo po napovedih še trši in bolj neizprosen.

Doma bi ostalo 800.000 delavcev
Če kompromisa ne bi sklenili, bi v ponedeljek okoli 800.000 državnih uslužbencev ostalo doma. Vrata bi zaprli vsi brezplačni muzeji, komunalne službe ne bi pobirale smeti, po vsej državi bi se zaprli narodni parki.

Ohromitev dela vlade, prva po več kot 15 letih, pa ne bi vplivala na delovanje ministrstev, ki zagotavljajo varnost državljanov, je za RTV Slovenije poročala dopisnica iz Washingtona Vlasta Jeseničnik. Do motenj bi prihajalo pri pošiljanju čekov za pokojnine in zdravstveno zavarovanje, upočasnilo bi se izdajanje potnih listov.

Ohromitev bi stala osem milijard dolarjev
Investicijsko podjetje Goldman Sachs je ocenilo, da bi tedenska ohromitev dela vlade ameriško gospodarstvo stala več kot osem milijard dolarjev in ogrozila rast gospodarstva. Med zadnjim zastojem dela ameriške vlade leta 1995, ko se niso mogli zediniti republikanski kongres in tedanji predsednik Bill Clinton in je trajal 20 dni, je bila za eno četrtletje rast ameriškega gospodarstva znižana za eno odstotno točko.

Kongres le sprejel proračun