Najvišje sodišče v državi je tudi odobrilo izreden poziv iz Bele hiše, da delno stopi v veljavo prepoved sprejemanja beguncev, poroča BBC.

Trump se je na razsodbo že odzval z besedami, da gre za "jasno zmago za ameriško nacionalno varnost".

Sodniki so ob tem sporočili, da bodo oktobra razpravljali o tem, ali bo Trumpov odlok obveljal ali ga bodo dokončno razveljavili.

Vrhovno sodišče je sicer ob tem zaščitilo določene državljane omenjenih držav. To je tiste, ki lahko verodostojno utemeljijo razmerje z osebo ali organizacijo v ZDA. Torej, v primeru družine ali ponudbe o zaposlitvi so zadeve jasne, v primeru zaročencev ali zaročenk oziroma kakšnih drugih "dokazljivih razmerij" pa malce manj.

Sodišča do zdaj odlok blokirala
Trump trdi, da bo njegov odlok začel veljati oziroma da se bo odštevanje 90 dni začelo šele 72 ur po tem, ko bodo sodišča ukaz dovolila. Sodišča do vrhovnega so ukaz doslej blokirala zaradi diskriminacije, ki je v nasprotju z ustavo.

Odločitev vrhovnega sodišča obenem določa 2. oktober kot začetek obravnave argumentov ene in druge strani. Trije najbolj konservativni sodniki Samuel Alito, Clarence Thomas in Neil Gorsuch so že sporočili, da je Trump po njihovem mnenju dokazal, da ima prave argumente in bo trpel nepopravljivo škodo, če ukaz ne bo obveljal.

Ostalih šest sodnikov pa bo nasprotna stran morda le uspela prepričati v svoj prav, čeprav ima veliko več možnosti za popolno zmago Trumpova stran. Za odpravo blokade ukaza se je sicer moralo odločiti najmanj pet vrhovnih sodnikov.

Prepoved kot stvar nacionalne varnosti
Trump je odlok utemeljil z nacionalno varnostjo. Prepoved potovanj naj bi uvedel zato, da se v 90 dneh izvede revizija postopkov preverjanja obiskovalcev iz spornih držav. Revizija naj bi se končala pred 2. oktobrom.

Odločanje vrhovnega sodišča o Trumpovi prepovedi vstopa v državo bo sicer prišlo prepozno, da bi sedaj, po odpravi blokade ukaza, vplivalo na državljane prepovedanih držav. Šlo bo za postavljanje pravnega precedensa v primeru bodočih podobnih spornih ukazov.

Prizivno sodišče v Richmondu, ki ga doslej še nihče ni mogel obtožiti liberalnih stališč, je Trumpov odlok razveljavilo, ker je bilo podano na osnovi nasprotovanja ali sovraštva do religije. V tem primeru muslimanske.

Tudi prizivno sodišče v San Franciscu, ki pa velja za levo, je menilo, da je ukaz v nasprotju z zvezno zakonodajo, ki prepoveduje diskriminacijo. Le-to je zamrznilo tudi del ukaza, ki prepoveduje vstop v ZDA beguncem za 120 dni in zmanjšuje število beguncev, ki so jih ZDA pripravljene sprejeti na leto s 110.000 na 50.000.

Vrhovno sodišče je z enako utemeljitvijo dovolilo izvajanje tudi te prepovedi. Tisti, ki imajo na primer sorodnike ali ponudbe o zaposlitvi v ZDA, so iz prepovedi izvzeti.

Ogorčenje javnosti
Trump je 27. januarja, le teden dni po prisegi, podpisal predsedniški odlok o 90-dnevni prepovedi potovanja v ZDA državljanom Irana, Iraka Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna, za 120 dni vsem beguncem in za nedoločen čas sirskim beguncem.

Ukaz je čez noč prizadel tako imetnike dovoljenja za delo in bivanje v ZDA ter imetnike veljavnih vizumov kakor tudi begunce, ki so prestali podroben pregled, ki traja dve leti, preden so jim dovolili vstop v ZDA.

Odlok je bil deležen precejšnjega ogorčenja javnosti, mednarodne skupnosti in človekoljubnih organizacij.