Zdravniki brez meja poudarjajo, da je napad na bolnišnico, v kateri so delovali, huda kršitev humanitarnega prava. Fotografija prikazuje delo v omenjeni bolnišnici nekaj dni pred napadom. Foto: EPA
Zdravniki brez meja poudarjajo, da je napad na bolnišnico, v kateri so delovali, huda kršitev humanitarnega prava. Fotografija prikazuje delo v omenjeni bolnišnici nekaj dni pred napadom. Foto: EPA
false
MSF se ne želi zanašati na ameriško notranjo preiskavo in zahteva, da preiskavo izpelje neodvisno mednarodno telo. Foto: Reuters

Mednarodna zdravniška organizacija Medecins Sans Frontieres (MSF) je sporočila, da so izjave afganistanske vlade, ki upravičujejo sobotni zračni napad na bolnišnico, v katerem je umrlo najmanj 22 ljudi, "nagnusne". Gre za "priznanje vojnega zločina", po poročanju BBC-ja opozarjajo v MSF-ju.

Spomnimo, v zračnem napadu na znano bolnišnico v Kunduzu, potem ko so mesto zavzeli talibani, je poleg desetih bolnikov - med njimi tudi treh otrok - umrlo tudi 12 članov osebja MSF-ja. V seriji napadov, ki so trajali več kot uro, je bilo še več deset ljudi ranjenih, bolnišnica pa je bila hudo poškodovana. MSF za napad obtožuje Natove sile pod ameriškim vodstvom, tudi sama zveza Nato pa je priznala, da obstaja možnost, da so za napadom ameriška letala. Kot poroča RT, je ameriška vojska priznala, da so njene sile izvajale napade "v bližini" bolnišnice v Kunduzu v času, ko je bila bolnišnica zadeta.

Medtem ko je ameriška vlada takoj po napadu pokol skušala minimizirati, da je šlo za "postransko škodo", pa je afganistansko obrambno ministrstvo sporočilo, da so bolnišnico uporabljali "oboroženi teroristi", ki naj bi od tam "napadali afganistanske sile in civiliste". Kot poudarjajo v MSF-ju, izjava implicira, da so se ameriške in afganistanske sile odločile za obstreljevanje bolnišnice, ker naj bi bili v njej tudi talibani, poroča BBC.

"Priznanje vojnega zločina"
"To je priznanje vojnega zločina. Izjava popolnoma nasprotuje prvotnim poskusom ameriške vlade, da minimizira napad kot 'postransko škodo'," so sporočili Zdravniki brez meja. Organizacija je poudarila, da je bilo v bolnišnici 180 članov osebja in bolnikov. Napad je bil, kot opozarja MSF, huda kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

Na Twitterju je MSF sporočil, da je bila "bolnišnica vedno znova in natančno zadeta v vsakem zračnem napadu, medtem ko je bil preostanek kompleksa večinoma nedotaknjen". V organizaciji dodajajo, da ni "niti en član našega osebja poročal o kakršnih koli bojih v bolnišnici pred ameriškimi zračnimi napadi v soboto zjutraj". Talibani tako pred napadom niso bili v bolnišnici, so sporočili v MSF-ju.

Poleg tega Zdravniki brez meja poudarjajo, da se je obstreljevanje bolnišnice nadaljevalo še pol ure po tem, ko so ameriške in afganistanske oblasti obvestili o tem, koga bombardirajo. Oblasti so imele sicer natančne koordinate lokacije bolnišnice, ki je tam delovala že štiri leta.

MSF: Ne moremo se zanašati na ameriško preiskavo
Ameriški obrambni minister Ashton Carter je v nedeljo obljubil celovitvo in transparentno preiskavo, ki naj bi pokazala, ali je bila v napad vpletena tudi ameriška vojska. Pentagon sicer trdi, da je primer zapleten. MSF medtem zahteva neodvisno preiskavo, ki naj jo izvede mednarodno telo. Kot poroča RT, so v MSF-ju sporočili, da ne morejo zaupati ameriški vojaški preiskavi. "Zanašati se zgolj na notranjo preiskavo ene od vpletenih strani v konfliktu je popolnoma nezadostno," je dejal generalni direktor MSF-ja Cristopher Stokes.

Združeni narodi so označili napade za "neopravičljive in morebiti celo kriminalne", generalni sekretar svetovne organizacije Ban Ki Mun pa je pozval k celoviti in nepristranski preiskavi. Ameriški predsednik Barack Obama se je na napad odzval s sožaljem. Kot je dodal, bo s končno sodbo počakal na zaključke preiskave.

Napadena bolnišnica življenjskega pomena
MSF je z območja umaknil večino svojega osebja, nekaj zdravnikov pa je ostalo in zdravijo po drugih klinikah, kamor so bili premeščeni kritični bolniki iz napadene bolnišnice. Ta je bila po navedbah MSF-ja življenjskega pomena za tisoče ljudi v Kunduzu in v severnem Afganistanu.

Septembra so talibani zasedli Kunduz, mesto s 300.000 prebivalci, gre pa za prvo večje mesto, ki so ga talibani zavzeli po letu 2001. Za nadzor nad mestom potekajo spopadi med talibani in afganistanskimi silami, ki jih podpira koalicija pod vodstvom ZDA. Večina mesta naj bi bila sicer spet pod nadzorom afganistanskih sil.