Slovencev avstralska zemlja dolgo ni privlačila. Foto: EPA
Slovencev avstralska zemlja dolgo ni privlačila. Foto: EPA
Po 1. svetovni vojni se je v Sydney zateklo največ primorskih Slovencev. Foto: RTV SLO/M. T.
Največ Slovencev v Avstraliji živi v industrijskih središčih, kot sta Sydney in Melbourne. Foto: EPA
Tony Vidmar v objemu s Kevinom Muscatom
Slovenski Avstralci blestijo tudi v športu. Foto: EPA
Plaža Bondi v Sydneyju
Avstralija je priljubljena počitniška destinacija mnogih Slovencev. Še posebej tistih, ki jih tam pričakajo sorodniki slovenskih korenin ... Foto: RTV SLO/M. T.

Zaradi slabega poznavanja ta izseljencev z območja Slovenije dolgo ni privlačila. V obdobju, ko je bilo izseljevanje v Severno Ameriko na vrhuncu, so v Avstralijo odhajali le posamezniki. Uredništvo Slovenskega doma je leta 1909 objavilo pismo D. F. Petka, v katerem je zapisano: "V Bridgetownu v Avstraliji se je naselil D. F. Petek. To je edini Slovenec v vsi Avstraliji …"

Močnejši selitveni tokovi sredi 20. stoletja
Prvi so se začeli v Avstraliji naseljevati primorski Slovenci po končani 1. svetovni vojni. Izseljevanje se je okrepilo po letu 1924, ko je v Italiji zavladal fašizem. Leta 1931 je baje v Avstraliji živelo okrog 700 Slovencev, največ v Sydneyu. Z domovino skorajda niso ohranjali stikov in tudi na prvem slovenskem izseljenskem kongresu leta 1935 v Ljubljani se ni oglasil noben avstralski Slovenec; za tem rodom izseljencev so se sledi že skoraj povsem izgubile.

Močnejše izseljevanje se je začelo po letu 1945. Do leta 1950 se je v Avstraliji naselil del slovenske politične emigracije iz begunskih taborišč v Italiji in Avstriji. Mnoge priseljence je avstralska vlada zaposlila pri gradnji hidroenergetskega sistema Snowy Mountains, pozneje pa so se razselili po vsej državi. Po letu 1950 so začeli prihajati tudi ekonomski izseljenci iz begunskih taborišč v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Pozneje je prevladalo izseljevanje neposredno iz Jugoslavije in po osamosvojitvi iz Slovenije.

Slovenec prvi senator neanglosaškega rodu
Po oceni živi v Avstraliji med 25.000 in 30.000 Slovencev. Večina jih je v industrijskih središčih, zlasti v Sydneyu in Melbournu. Sprva so se zaposlovali kot nekvalificirani delavci v gradbeništvu, rudarstvu in železarstvu ter na plantažah sladkornega trsa. Večina si je po nekaj letih materialno opomogla in zdaj je med avstralskimi Slovenci precej podjetnikov, uglednih uslužbencev, umetnikov in politikov. Miloš Lajovic je postal prvi avstralski senator neanglosaškega rodu.

Slovenska društva, vera in slovenski jezik v "deželi tam spodaj"
Nosilci prosvetnega, kulturnega, športnega in družabnega življenja Slovencev v Avstraliji so slovenska društva. Na območju Melbourna delujejo tri (Melbourne, Jadran in Planica), v bližnjem Geelongu je Slovenska zveza Ivan Cankar, v Alburyju-Wodongi pa društvo Snežnik. Tudi na območju Sydneya delujejo tri močna društva: Slovensko društvo Sydney, slovenski klub Triglav in Slovensko versko središče Merrylands. Manj članstva je v Slovenskem akademskem društvu. Slovenci v bližnjem Wollongongu se združujejo v društvu Planica, manjše društvo je tudi v Newcastlu. V Južni Avstraliji deluje slovenski klub Adelaide, neformalno pa se naši rojaki povezujejo tudi v Riverlandu. Na območju prestolnice Canberre deluje Slovensko-avstralsko društvo Triglav, v zvezni državi Queensland pa sta društvo Brisbane in neformalno povezana skupina v rudarskem mestu Mt. Isa. V Zahodni Avstraliji je večina Slovencev povezana v Slovenskem klubu v Perthu.

Versko vzgojo avstralskih Slovencev so že v prvih letih po 2. svetovni vojni prevzeli slovenski frančiškani, ki vodijo verska središča v Sydneyu, Melbournu in Adelaidi. Cerkev opravlja pomembne naloge tudi na področjih socialnega dela, šolstva in kulture. Radijske oddaje v slovenščini podpira država.

Društva in verska središča se uveljavljajo tudi kot založniki časnikov in knjig. V Melbournu izhajata verski mesečnik Misli in glasilo avstralskih Slovencev Vestnik – Messenger; oba imata naročnike po vsej Avstraliji. Slovensko-avstralski literarno-umetniški krožek s sedežem v Sydneyu je pripravil izbor iz del svojih članov in ga izdal v večjezični knjigi Naše steze, v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico pa je izdal dve knjigi Zbornika (1985 in 1988), ki poleg književnih del vsebujeta tudi zgodovinske zapise in zapise o dogajanju med avstralskimi Slovenci.

Čeprav v vseh društvih nimajo organiziranega pouka v slovenskem jeziku, je slovenščina v zveznih državah Viktorija in Novi južni Wales uradno priznana kot maturitetni predmet. Vendar to pravico uporabljajo samo v gimnaziji v Bankstownu v Sydneyu, kjer je na univerzi Macquarie tudi slovenski lektorat.