Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 22 glasov Ocenite to novico!
Testenine z zorjenim tolminskim sirom in salicornio v bistri juhi tolminskega krompirja. Foto: MMC RTV SLO
Mauro Colagreco se je iz rodne Argentine v Francijo preselil leta 2001. Glavni kuhar Mirazurja je od leta 2006. Foto: MMC RTV SLO
Kdo bo kuhal kje, je organizatorjem uspelo mojstrsko skrivati vse do konca, kar je v času družbenih omrežij in hitrih prstov res svojevrsten dosežek. Foto: Cookinc
Del vinske spremljave večera. Foto: MMC RTV SLO
false
Za Slovence prelahek namig, kje se nahaja Mauro, je kuhar objavil na predvečer velikega dne. Foto: Instagram Mauro Colagreco
Hladna predjed - krema divjih zelišč in postrvje ikre. Foto: MMC RTV SLO
Ravioli slanine z jurčki in potočnimi raki. Foto: MMC RTV SLO
'Skriti šef' Mauro med ribarjenjem v Soči. Foto: Cookinc
Soška postrv in omaka iz gozdne kislice. Foto: MMC RTV SLO
Mousse luštreka in sladoled surovega mleka. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Ko 37 vrhunskih kuharjev zamenja kuhinje ... v Kobarid priletijo michelinke

Projekt Grand Gelinaz! v Hišo Franko pripeljal Maura Colagreca
14. julij 2015 ob 06:21,
zadnji poseg: 14. julij 2015 ob 16:03
Kobarid - MMC RTV SLO

"Kje sem? Patagonija?" se je ob instagramu Soče spraševal argentinski kuharski mojster Mauro Colagreco, ki si je za svoje delo v francoskem Mirazurju prislužil dve Michelinovi zvezdici.

Colagreco je bil eden od 37 vrhunskih kuharjev z vsega sveta, ki so prejšnji teden sodelovali v enem najambicioznejših kulinaričnih projektov do zdaj - Grand Gelinaz! Shufflu.

Kuharji najboljših restavracij vseh geografskih širin, od danske Nome do francoske Plaze Athenee, od tajskega Nahma do brazilskega D.O.M.-a, od avstralske Attice do slovenske Hiše Franko so zamenjali svoje kuhinje in 9. julija, v roku 23 ur, v gostiteljevi kuhinji, s pretežno gostiteljevimi surovinami pripravili večerjo presenečenja. Gostje namreč vse do zadnjega nismo vedeli, kdo nam bo pripravljal osemhodno večerjo, za katero nekateri od sodelujočih kuharjev v svojih matičnih izpostavah zaračunavajo tudi po več sto evrov.


Da je šlo za izjemno zahteven in ambiciozen projekt, pri katerem ni prišlo do nobenih "uhajanj informacij", pa čeprav smo predstavniki sedme sile v tednih pred samim dogodkom močno "masirali" svoje interne vire za kakršne koli namige. Da v Hišo Franko namesto Ane Roš, ki je poletela v Čile, prihaja Colagreco, si nekaj ur prej razbral le, če si neutrudno spremljal družabna omrežja, po katerih so v dneh pred večerjo sodelujoči spuščali namige, ključe, pa tudi zavajajoče objave. Interaktivnost še nikdar ni bila tako pomemben dejavnik nekega kulinaričnega projekta.

Grand GELINAZ! Shuffle je potekal v organizaciji skupine Gelinaz!, skupnosti vrhunskih kuharskih mojstrov, zbranih okoli italijanskega kulinaričnega novinarja Andrea Petrinija, ki je med drugim stal za še enim kulinaričnim veleprojektom - Cook it Raw, ko je 15 kuharskih mojstrov odpotovalo na sever Poljske, se poglobilo v tamkajšnje surovine in nato pripravilo surovo, seveda, večerjo. Tudi pri tem projektu je bila edina slovenska predstavnica (in sploh edina ženska) prav tako Ana Roš.

Roševa se je pri projektu pobliže spoznala med drugim tudi s Colagrecom in leta 2013 gostovala v Mirazurju, njegovi restavraciji v Mentonu na Azurni obali, v sicer 11. restavraciji sveta po zadnjem seznamu The World's 50 Best. Mojstra sta se takoj ujela, saj sta oba ljubitelja kulinarične raznolikosti, sofisticiranih svežih krožnikov, vkomponiranja najrazličnejših zeli in užitnih plev ter subtilnosti pri pripravi krožnikov.

Kilometer 0
Colagreco, umirjen, precizen in nepostavljaški mojster, ki pa, kot nam je povedala ekipa v Hiši Franko, zna tudi pokazati svoj južnoameriški temperament in zaropotati, če kaj ne gre po načrtih, je dneve pred večerjo preživel popolnoma zlit s Kobaridom in t. i. "kilometrom 0", kot pravijo v gastronomiji zavezanosti lokalnim surovinam in okolju, trendu, ki je v zadnjih letih postal skorajda imperativ.

Že ob 5.30 zjutraj je Mauro fante in dekleta iz Franka "nagnal" na okoliške travnike, kjer so nabirali kislico, divje jagode, rman, deteljo in užitno travniško cvetje, na Aninem vrtu pa je nabral luštrek in šetraj, ob tem pa se zapodil še v plevel, ki ga je Kramarjeva mama skrbno poplela pred prihodom visokega obiska. V Soči so lovili postrvi, v Goriških brdih nabrali mlade fige in figove liste, iz katerih je Mauro ustvaril edini že preverjeni krožnik - granito kot osvežujoči preddesert -, na Krasu pa pri Marku Fonu preverjali, katera malvazija bo najbolj stekla ob hladni predjedi.

V Valterjevi kleti
Nepogrešljivi člen izmenjave pri Franku je bil nedvomno pater familias Valter Kramar, ki je iz svoje bogato založene kleti ("Kar je v Sloveniji dobrega, imamo tu") pozno v noč izbiral domačo vinsko spremljavo krožnikom gostujočega chefa, ki ni skrival, da so večeri pri Slovencih z žlahtno rujno kapljico lahko - naporni. Kramar je Colagreca navdušil tudi s svojimi izjemnimi siri, skuto in, jasno, slovitim Frankovim rostbifom.

Tega sicer na četrtkovem meniju ni bilo, so pa za "pozdrav iz kuhinje" pripravili liziko iz zemljanke (družnega izdelka Valterja in še enega michelinarja Joška Sirka, pri čemer tri mesece zorjen sir odpeljeta za štiri mesece zorit v jamo v Italijo), torteline je Mauro nadeval s tolminskim sirom, jagnjetini dodal fermentirano skuto, iz svežega bovškega mleka pa pripravil sladoled za sladico.

Skok v prazno
"Odločil sem se, da se popolnoma spustim v prazno in sem sem prišel brez vsakršne ideje, kaj bom pripravil. Tudi zato, ker na podoben način delujemo v Mirazurju - nimamo jedilnika, ampak se odločim glede na sveže surovine, ki jih dobim na tržnici, ali pa ribe, ki mi jih dostavijo v restavracijo. Gre torej za nekakšno vajo v slogu," mi v francoščini argentinskega prizvoka razlaga 38-letni kuhar, ki se je že pred desetletjem v Parizu med drugim uvajal pri takih zvenečih imenih, kot sta Alain Passard iz Arpegea in Alain Ducasse iz Plaze Athenee.

A povsem brez nervoze tudi v "precej bolj umirjeni Casa Franko", kot je Mauro primerjal Anino kuhinjo s tisto v Mirazurju, kjer je že osebja nekajkrat več, ni šlo. Par ur pred izdajo prve jedi je Colagreco še vedno spreminjal krožnike in s tem vinsko karto, strežno osebje pa je preplašeno pogledovalo proti nebu, ali bo lepo vreme zdržalo, ali se bo iznad Kobariškega Stola pripodil kak temen oblak.

A strah je bil odveč, ko je enkrat steklo, niso ne chef, ne sommelier, ne ekipa puščali nobenega dvoma, da so na delu profesionalci, ki z razlogom sodijo med prav najboljše vsak v svoji državi. Liziki iz zemljanke je sledila prva Maurova kreacija - nežna krema divjih zelišč z divjimi zelmi in postrvjimi ikrami za slanost in značaj. Krožnik, ki je bil videti preprost, a je bilo v njega vloženo veliko dela. Ob njem je Valter točil renski rizling (2011) Kmetije Šumenjak iz Štajerske, elegantno Fonovo malvazijo (2013) pa izbral kot spremljavo "bambiju iz divjine", krasnemu divjačinskemu tatarcu z jagodičevjem, nastrganimi mandlji in hrenovo kremo.

V gozd po jurčke
Za tretji hod se je ekipa odpravila v gozd po gobe in v reko po rakce, nastala je implozija okusov v obliki raviolov iz slanine in jurčkov s potočnimi rakci v hladni paradižnikovi vodi. Jed, ki jo je dopolnjevala aromatična Batičeva pinela (2012), medtem ko je oranžna, karakterna Klinčeva malvazija (2010) spremljala torteline z zorjenim tolmincem z osočnikom (salicornia), hrustljavimi lešniki, pikantno vloženo mlado čebulo in consommejem mladega tolminskega krompirja.

Pri glavnem ribjem hodu je Mauro kraljici Soče, sveže ulovljeni sedemkilski lepotici, namenil osrednjo vlogo na krožniku. Edini spremljevalec rožnatemu mesu mojstrsko poširane soške postrvi je bila nežna omaka iz bezga in gozdne kislice ter Blažičeva rebula (2008).

Več elementov je bilo v glavnem mesnem krožniku, kot maslo mehkem, sočnem in rdečem jagnječjem hrbtu, ki sta ga spremljala krema fermentirane tolminske skute, popečena "tic tac" solata in šetraj ter edino rdeče vino večera, Gordijino rdeče (2011).

Pred sladkim finalom smo si usta osvežili z granito iz figovih listov s koluti mladih fig, medtem ko je bila sladica tudi svojevrsten poklon Ani Roš, saj je temeljila na njej tako ljubem luštreku. Mauro ga je uporabil kot osnovo za mousse, temu pa dodal sladoled surovega mleka in tisti dan nabrane divje jagode. Vinska spremljava: sladki Prusov renski rizling (2013).

Morski ježki, lardo in "zadeta torta"
In medtem ko je Maurova ekipa legla k počitku, je Roševa na drugem koncu sveta, v kuhinji Rodolfa Guzmana v Boragu pripravljala orjaške morske ježke, dar čilskega morja, Alex Atala pa je v newyorški Blanci tamkajšnji goveji lardo skombiniral z eksotičnimi amazonskimi surovinami, s katerimi čara v D.O.M.-u, za sladico pa je pripravil kolač iz brazilskih oreščkov s sladoledom iz viskija, karijem in čokolado z marihuano.

Hkrati je na drugem koncu mesta, v Momofukuju, Massimo Botturo iz Osterie Francescane, druge restavracije sveta, jedce navduševal s špageti s prekajenimi školjkami in carbonaro iz morskih ježkov ter lazanjo z ragujem iz kostnega mozga in kimčija.

Že kar nekaj ur pred ameriškimi kuhinjami pa sta svoje divje, prvinske hode postregla "nora" Skandinavca - René Redzepi iz danske Nome je v Nahmu v Bangkoku pripravil omleto z mravljami in svinjsko kožo ter durian z zeljem in nezrelo lubenico, Magnus Nilsson iz švedskega Fäavikna pa je gostom v Mugaritzu v Baskiji postregel prekajene rake vitičnjake na dilci in krokete iz glav polenovk.

Pravil (in meja) v kulinariki ni.

Kaja Sajovic
false
Prijavi napako
Komentarji
slovenkaaaa
# 14.07.2015 ob 07:16
Klipan, če je 8 hodov, se najbrž malo tudi naješ. Meni so naredili lušte. Res imamo v Sloveniji premalo dobrih restavracij. Preveč je čevapov in dunajca.
punca08
# 14.07.2015 ob 07:59
Se strinjam slovenkaaa, vendar pri dohodku, ki ga imamo(jo) so čevapi poleg pice še najcenejša zadeva. Mmmm, drugače tudi jaz uživam v raznolikosti hrane. Ravno včeraj sem poslušala o certifikatu za sir v Bovcu...."mogoče jim bo prinesel višjo ceno", je bilo rečeno. Sama bi omejila uvoz vse "šare", ki jo pojemo, našim kmetovalcem pa omogočila da bi svoje izdelke lažje pridelovali in jih v končni fazi prodajali za "normalno" ceno. Nazor nad kmetovalci pa poostrila, da ne bi špricali z raznimi pestcidi. Ampak to je že druga, praktično neizvedljiva zgodba.
igor-za
# 14.07.2015 ob 07:43
Imam malo mešane občutke.
So res mojstri kuhanja in mešanja različnih sestavin, to jim gre priznati.
Po drugi strani pa to prodajajo za velike denarje bogatašem, ki tako (bogataši) opravičujejo svoje veliko bogastvo oziroma prihodke (zato se splača bogateti na račun drugih, jemati drugim, da to lahko jem).
Fleaa
# 14.07.2015 ob 09:02
pismo jaz pa vedno ko ribe čistim tista "jajčka" proč vržem skupaj z ostalo drobovino..... bi znalo biti dobro, če bi mal plevela po vrtu populil in vse skupaj serviral za kakih 20€
mladi portugizac
# 14.07.2015 ob 07:53
Jaz pa mislim, da se v Sloveniji v povprečju zelo dobro je. Vsekakor bolje kot npr. pri naših sosedih, vseh!
KLIPAN
# 14.07.2015 ob 07:13
Cenim te mojstre, to moraš znati, to je neke vrste umetnost, vsaka jim čast.
Nekaj pa me vendarle malo bega.
Se od teh porcij dejansko naješ?
frozen pingvin 2
# 14.07.2015 ob 10:01
@Flegica

v sloveniji je nacionalni šport, da popljuvaš vse. in da vse in o vsem vse veš.

če se dotaknem še komentarjev...večina teh jih tudi misli, da to nekateri jedo vsak dan. ampak ne, tudi mi, ki cenimo dobro hrano, pač večinoma jemo v menzah. če si pa kdaj pa kdaj privoščiš kako fino kosilo in večerjo, to je pač največ nekajkrat letno, pa mislim da ni to nobeno preseravanje, ampak zgolj uživanje. vsak pa uživa na svoj način. nekateri ob hrani, drugi ob čikih, tretji ob pljuvanju po forumih, itd.
kozorog1973
# 14.07.2015 ob 08:29
kdaj bo prišel kak sloviti matematik v Slovenijo, takoj pridem na konferenco
Peacemaker
# 14.07.2015 ob 12:09
Vse kar je vrhunsko je v prvi vrsti izjemen izgovor za snobovstvo.

Je izjavil Zates in se po vseh štirih vrnil v svojo jamo zalegnit na kup sena, da se spočije pred večernim lovom na divjadjo...
7up
# 14.07.2015 ob 10:15
Osebno se mi zdi odlična priložnost, da pridejo mojstri svetovnega formata(ne glede na panogo) v Slovenijo. Če-ne zaradi drugega, vsaj za širjenje zavesti!
frozen pingvin 2
# 14.07.2015 ob 09:30
večini je še zmeraj višek kulinarike v gostilni gobova ali goveja župa, tenstan krompir ki je bolj neka kepa poca, dunajski zrezek, kuhana zelenjava in mešana solata. pač klasična ponudba nedeljskega kosila večine slovenskih gostiln.

tem ljudem pač ne boš dopovedal, da se iz ''treh raviolov'' lahko tudi naješ, ker niti ne vejo, kaj pomeni osem hodov, vrhunska kulinarika, itd...
REsnica
# 14.07.2015 ob 09:19
admin pridno briše komentarje.... verjetno pa ne ve, da Roševa res uporablja tudi meduze v svoji kuhinji (ne samo morskih ježkov) in da sem bil osebno razočaran nad njeno hrano.
dadinho10
# 14.07.2015 ob 20:12
@prismuknjen....
Naslednjič, ko greš na pico z najslabšimi možnimi sestavinami za 10 eur, staro solato in par pivkar se zamisli kam si denar zmetal. In to verjetno večkrat na leto.

ne vem ce sma se razumela.... nisam amater pri kuhanju, vendar sem izbircen...imel sem priloznost zapraviti cca 100 evrov za vecerjo za dva, in ti moram povedati da nisem bil navdusen....prav zelel sem si tiste pice za 10 evrov....
e, pri hrani ni vse tako crno belo, ne morem verjeti da so recimo v 3 ali 4 sezonah gostilne tekmovalcem bili vsi izdelki bineta oh in ah....da nekdo ni zmogel reci to mi ni vsec, ker gre za osebni okus....
mnogi ne znajo narediti mehko kuhanega jajca, vedo pa kaj je vrhunska hrana in kaj klump....doma pa kuhajo uncle bens riz, ki je v vrecki in se ne razkuha...zraven pa sladko kisla omaka iz flaske
vidaest
# 14.07.2015 ob 14:17
Jedilnik je sestavljen tako, da se naješ. Ne moreš dobit cel talar raviolov, če dobiš potem še 6 jedi. Zraven še 4-5 kozarcev vina. Sam še nikoli nisem odšel lačen s takih kosil, prej sem šel "napokan" kot vol.

Tako da najprej si privoščine eno tako počasno kosilo potem pa modrujte o tem kako moraš jest s pinceto.
Valentin57
# 14.07.2015 ob 10:27
@ frozen pingvin in Flegica
Sem že sam hotel napisati en besen komentar čez nevoščljivost nekaterih, pa se bom raje vama pridružil.
V pojasnilo pa tole: s svojima povprečnima plačama greva z drago raje 1x letno na neko nobel večerjo, kot pa 10 x na nedeljsko kosilo z župo, prato in solato. Še vsaka mi je ostala v spominu.
7up
# 14.07.2015 ob 10:14
To je članek o kulinariki in ne o jamranju slovenceljev, kako nimajo sredstev za hranjenje v boljših restavracijah!

Tudi jaz nimam denarja za nakup moderne vile, vendar zaradi tega, še ne-grem poveličevati šotora na vrtu in metati arhitekture v nič!
Flegica
# 14.07.2015 ob 09:54
Pod vsakim prispevkom o kulinariki isti komentarji!!! Pa kdo vas sili da jeste kej kar vam ne ugaja? Samo problem je ker večina ljudi ne govori iz izkušenj ampak iz mržnje-zakaj taka negativna nastrojenost glede vsega kar ni v povprečju vemo zgleda samo slovenci! Poleg tega ni absolutno nič narobe s čevapčiči in še manj s pico v teoriji-ko pa vidiš izvedbo pri nas ti gre pa na bruhanje!!! Ena sama picerija ne uporablja res dobrih svežih sestavin!!! Vse so neke plastične generične frankenštainske iz pločevink povlečene pošasti-vsi morajo imeti 40 vrst pic. Vse se gleda čez kvantiteto in čisto premalo na kvaliteto nobenemu pa ne pade da bi probal kašen nov koncept!! Recimo vsak dan sveža pica iz sestavin ki so sveže nabrane!!! Pa kot eni pravijo sosedje ne znajo... Ok morm priznat da Hu in At kulinarično premalo poznam da bi lahko dal kašno korektno mnenje lahko pa rečem da so take izjave diletantske!!! Za it je nepotrebno zgubljati besede-za naše južne sosede pa lahko rečm da so nas počasi a vztrajno prehiteli-tako v gastronomiji kot vinarstvu. Tisti ki trdi nasprotno že nekaj let ni jedel in pil na hrvaškem!
luxmundi
# 14.07.2015 ob 09:45
punca08,

Podpišem, ampak problem je v tem, da dokler je polovica države na minimalcih / perkarnih zaposlitvah / socialnih podporah, si ljudje pač večinoma kupujejo najcenejšo hrano v raznih lidlih, hoferjih, itd. Sedaj ali je ta poceni hrana dejansko manj kvalitetna od tiste na tržnici je druga zgodba, sam še vedno (mogoče naivno) zaupam in posegam po lokalno pridelani hrani.

Sam bi sicer res zadnje varčeval pri hrani, saj s tem na dolgi rok ogrožamo lastno zdravje, ampak tisti, ki gledajo na vsak cent nimajo izbire. Po moje bi to, čemur praviš normalna cena kmetovalci najlažje dosegli z nekim zadružništvom, kjer bi dejansko prodajali proizvajalci sami in ne neki trgovski posredniki, ki na koncu poberejo mastne marže, kmetovalce pa stisnejo za najnižjo možno odkupno ceno. Ampak ljudem je pač udobneje hoditi v megamarket in na enem mestu kupit vse ...
Peroz
# 14.07.2015 ob 08:04
Jaz imam pa že malo dosti tega govora o tem, kam prihajajo michelinke...
Pa še ena želja: imate na rtvslo kakšnega res izbirčnega požrešneža? Ker bi pasale kakšne ocene restavracij, pri katerih se vrhunskost ne bi merila po pojavljanju glavnega kuharja v medijih in s filigransko natančnostjo in s pinceto postavljanja poslednje zeli na jed.
luckylucke
# 14.07.2015 ob 07:45
Ja, res je v Sloveniji nizka povprečna kvaliteta restavracij. Ta vikend smo z družino obiskali dve restavraciji in bili obakrat precej razočarani.
por
# 14.07.2015 ob 19:15
Dragi moji. Ne zaničujmo ljudske hrane, že zaradi tega, ker se je rrazvijala spontano, od pamtiveka, brez chefovskega pristopa. Nonina mineštra, mamin tenstan masten krompir, dunajc v nedeljo, Župa, pizza zvecer s prijatelji, pogret pasticio... Vsa nasteta hrana ima v sebi tolko truda in ljubezni, da se ji ni treba oglasevati po MMC. (seveda je toliko boljsa/zdrava, ce so sestavine domce). Taki chefovski meniji pa so za siritev gurmanskega obzorja in nic manj (ali bolj) 'pomembni'.
Peacemaker
# 14.07.2015 ob 12:12
s svojima povprečnima plačama greva z drago raje 1x letno na neko nobel večerjo, kot pa 10 x na nedeljsko kosilo z župo, prato in solato. Še vsaka mi je ostala v spominu.

Amen... Ampak tega eni ne dojamejo, oziroma nočejo dojeti. Če oni jedo župo in čevape...tmorajo vsi okoli njih jesti župo in čevepa. Če si privoščijo kaj drugega so pač snobi in pozerji...v vsakem primeru pa nimajo pojma....

... Še bolj žalostno pa je da tega ne dojamejo tudi tisti, ki imajo v garaži parkirane 3 avtomobile... za vsakega člana družine po enega...
slovenkaaaa
# 14.07.2015 ob 11:59
Ni hrana za reveže, ja, ampak zanimivo, koliko "revežev" kadi cigarete. Moja sestra kadi, pa stalno jamra, da nima za hčerkino šolo v naravi. Če potegnemo letni izdatek za cigarete zanjo in njenega partnerja, je to kar velik znesek, vsaj za naju z možem, ki ne kadiva.
Bibka7
# 14.07.2015 ob 11:04
To ni hrana za najesti se, niti ni hrana za reveže. Gre se le za okus. Pač kulinarično razvajanje, ki se ga ne more privoščiti vsak oz. odvisno kakšne prioritete imaš v življenju. Nekomu hrana pomeni več kot potovanja ipd. pa tu zapravi več.
REsnica
# 14.07.2015 ob 10:25
zanimivo, da tu prisotni strokovnjaki kulinarike, ne dopuščajo možnosti, da je lahko tudi hrana iz vrhunske kuhinje slaba.

tudi najboljši glasbenik ali slikar na tem svetu ni vsem umetnostnim kritikom všeč.

Očitno je vrhunska kulinarka, ki jo imam tudi za umetnost, varna pred vsako kritiko.

ponavljam, da hrana, ki jo pripravlja roševa in meduz, kostanja, morskih ježkov zame NI dobra. sem bil pa tudi razočaran nad njeno govejo juho. Ja, sem neveden slovencelj, ki ima rad tudi govejo juho.

Hrana agrentinskega šefa mi pa po opisanem diši. Se pa bojim, da homage mojstra roševi ne bi bil všeč mojim brbončicam. Luštrek je ena vrsta divje zelene. Verjetno še nisem jedel sladoleda iz surovega mleka, pa mi vseeno ne diši zraven zelena.... se pa lahko motim.
REsnica
# 14.07.2015 ob 09:21
manjka link do strani organizatorja in z vsemi zgodbami izmenjanih kuharjev.
Fleaa
# 14.07.2015 ob 09:03
drugač pa čestitke umetnikom in lepo, da je tudi lepa naša na zemljevidu in pa, da ni videti slik kakih naših ultra pomembnih estradnikov ali politikov....
vv
# 14.07.2015 ob 08:36
Čez domači mladi krompir v pečici ga ni, vsaj zame to velja ;)
Space Voyager
# 14.07.2015 ob 08:34
Ma daj, da mi prinese tri raviole mu jih kar vrnem... Kaj me briga število hodov, od treh raviolov tudi okusa ne zaznam.
velenjcan
# 14.07.2015 ob 07:25
da vam je le teknilo, kaja
hepimen
# 14.07.2015 ob 18:51
Morda misliš, da še noben vrhunski kuhar ni nikoli naredil jote, krvavice ali ričeta? Res pa, da njegova porcija najbrž ni merila en čeber...

Da si vsi 24/7 samo nekaj zmišljujejo in delajo razne ikre karibske mečarice s karpačom iz jetrc belega tjulnja na posteljici iz sotirane rukole z zeliščno omako in avokadovim pirejem z blanširanim zelenim belušem in redukcijo goji jagod z belim poprom in na sezamovem olju popraženimi chia semeni? Smh.

Res da je hrana zaradi človeka, ampak potem pa pojdimo nazaj v lov in nabiralništvo in žvečimo surovega mamuta. J*beš kuho, samo čas jemlje.
bori
# 14.07.2015 ob 18:06
Imamo tudi sommelierje, ki znajo oceniti povsem poceni, navadno namizno vino kot nadvrhunsko.. le steklenico so zamenjali.. in v kozarcu je bilo od žameta do zlata..
V hribih je pa jota, frika.. zakon.
Je človek zaradi hrane ali hrana zaradi človeka?
In nenazadnje.. kupujemo kokokole, pijače s sladkorjem, ko pa imamo tako čisto vodo.. noro, Slovensko.. ker imajo drugi, pač..
Z vsem spoštovanjjem do teh mojstrov.. ki nam pridejo pokazati, kako bogata je naša narava.. kaj se vse da.. mi pa neumnosti kupujemo, kopiramo.. ker je to IN..??
Fleaa
# 14.07.2015 ob 14:41
poznate tisto o cesarjevih novih oblačilih......
Zetes
# 14.07.2015 ob 11:30
Vse kar je vrhunsko je v prvi vrsti izjemen izgovor za snobovstvo.

To kar se bere v komentarjih je pa tako groteskno snobovstvo, da sem kar vesel, da sem sam svoj mojster in se ne vlačim po gostilnah in restavracijah, kjer bi, zavoljo vrhunskega razvajanja brbončic, tratil svoj čas in denar.
hepimen
# 14.07.2015 ob 10:51
dadinho10
pri nas je premalo ljudi z brboncicami ,ki so sposobne prepoznati to raznolikost okusov.....ce pogledamo ta raviol ali dva, polnjen s sirom....verjamem da bo vsaj 90-im% ljudi, ta raviol podoben mnogim ze pojedenim....ker preprosto ne vedo kaj je tak posebnega na tem...ali tisti koscek postrvi, preden bodo kaj zacutili, bo postrv ze plavala v zelodcu....

Ni v brbončicah, ampak v glavi. Če napičiš celo porcijo na vilico in jo pogoltneš, brbončice težko prepoznajo okuse. In če je govora o "ali se lahko naješ", je jasno, da ljudje nimajo pojma o prehrani, ker ima teh sicer na pogled miniaturnih 6-8 hodov z gotovostjo vsaj 600-800 kcal, torej toliko, kot srednja pica.
oliva
# 14.07.2015 ob 10:32
Končno en 'tak' prispevek, kjer se dejansko vidi, da je nekdo pripravil hrano z užitkom, s filingom in s pravim 'tačem', čista umetnost, da te dejansko zmami.
In ne (moje mnenje) kot večina (naših, ki jih tule vidim), ki delujejo umetno, steriilno, brez duše, naučeno (tako je zdaj in).

In zelo lepo predstavljeno (se vidi da je človek umetnik) in super reklama za naš prekrasen košček sveta.
firtoh
# 15.07.2015 ob 09:26
Jaz hodim po poteh ata Ilovarja.Sicer ene par kiksov ampak ne katastrofalnih.
bori
# 14.07.2015 ob 19:24
hepimen,
vse pohvale tem mojstrom še enkrat. In tistim ki znajo to ceniti prav tako.
Še kruh z identičnimi sestavinami dvema ne bo uspel enako. Nisva se razumela najbolje.
Zmišljujemo si ljudje. Velikokrat preveč.
peglezn
# 14.07.2015 ob 19:21
Super in vrhunsko.

Nekaj me pa vseeno bega; a niso potočni raki zaščiteni?
anny22
# 14.07.2015 ob 12:48
Vsakemu svoje....enim restan krompir in goveja župa, drugim jurčki z malinami v omaki iz iker soške postrvi. Ni pa nobene potrebe, da se nekdo norčuje iz navad drugega.
por
# 14.07.2015 ob 11:19
kulinarično razvajanje, ''oddih''. Ni to klasična malca :) Nije žvaka za seljaka. Jaz sem ne bi šel, mam druge prioritete. Sam slike so vseeno slastne!
dadinho10
# 14.07.2015 ob 08:24
@slovenkaaa..
seveda se najes, ce je 6,8 hodov....ampak za taksno kosilo/vecerjo placas po 50+ evrov/ osebo...in to placujejo ljudje ki imajo kaj pod palcem in se hodijo v taksne gostilne hvalit, da so videni, ne pa zato ker se spoznajo na to hrano.....to je sminka in nic drugega.....
in tisto najpomembnejse......pri nas je premalo ljudi z brboncicami ,ki so sposobne prepoznati to raznolikost okusov.....ce pogledamo ta raviol ali dva, polnjen s sirom....verjamem da bo vsaj 90-im% ljudi, ta raviol podoben mnogim ze pojedenim....ker preprosto ne vedo kaj je tak posebnega na tem...ali tisti koscek postrvi, preden bodo kaj zacutili, bo postrv ze plavala v zelodcu....
ZIZITOP
# 14.07.2015 ob 08:15
Glede te kuhinje imam mešane občutke, tolaži pa me, da najboljših stvari itak ne moreš povsem razumet.
bogaboječ
# 16.07.2015 ob 10:22
Peglezn, potočne rake je moč gojiti.
hepimen
# 15.07.2015 ob 00:40
Cena ne pogojuje vedno kvalitete in vedno si lahko razočaran. Jaz za zneske nad 40 evrov na osebo zaenkrat k sreči še nisem bil. Če bi dobil neka jetrca, mi zelo verjetno ne bi bila všeč, pa če bi jih naredil Ramsey za 250 evrov...

Binetu pa pač nihče ni upal nič rečt, ker grejo vsi v to oddajo zato, da se kao učijo, v bistvu se pa prilizujejo in na koncu zmagajo. No, morda pa te dele, kjer kdo zadevo skritizira, enostavno odrežejo v montaži, ne vem... Meni osebno sojina omaka recimo ni višek kuhinje in mi v osnovi paše na riž ali za marinirat kakšnega lososa, ne pa vsepovsod, kamor jo Bine tudi rine. Pa po njegovem govorjenju sodeč je pol jedi preslanih, ker mora biti "dobro začinjeno..."
ksmith
# 14.07.2015 ob 16:26
@KLIPAN: zakaj pa ne greš in provaš?
oliva
# 14.07.2015 ob 10:37
*> kot en
oliva
# 14.07.2015 ob 10:36
... odvisno, kakšni so ti hodi, kaj se nudi, kako bogato je (sestavine).
Saj vidiš, kdaj je iz škrtosti, ki se prodaja kot nobel, kdaj pa je res zadosti.
Tudi sama hočem za okus več kot enega ali 2 koščka. :)

Zelo malo jem (majhne porcije), pa me vendar moti, ko pridem na Kras na tris, ko je čez pol leta 1/2 manjši. ;)
oliva
# 14.07.2015 ob 10:32
@punca08, dober komentar.
cairns
# 14.07.2015 ob 13:15
Urko
Le čevlje sodi naj Kopitar.

Mi vsi smo Kopitarji. Vsi ki imamo izostren okus.
Kuhar lahko sestavlja na krožniku raznovrstne sestavine, a se morao te ujemati.
Kazalo